Gorenje

Pod težo rublja

Medij: Večer Avtorji: Klapš Srečko Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 04. 07. 2015 Stran: 6

Delničarjem Gorenja šest centov dividende, prihodke nižajo negativni učinki tečajnih razlik in nižji prihodki

Delničarji Gorenja so na včerajšnji skupščini z veliko večino sprejeli vse v sklicu predlagane sklepe, zato niso glasovali o nasprotnem predlogu malega delničarja Marka Grobelnika o za devet centov višji dividendi. Tako bodo delničarjem od 4,2 milijona evrov bilančnega dobička razdelili 1,4 milijona evrov, preostalih 2,7 milijona evrov dobička pa ostaja nerazporejenega. Izglasovali so tudi višje prihodke članom nadzornega sveta, ki bodo poslej sicer prejemali nižjo sejnino v višini 275 evrov, a bo osnovno plačilo za njihovo delo vredno 15.000 evrov letno, predsednik nadzornikov Marko Voljč pa si lahko obeta še do 7500 evrov doplačila. Nadzorniki Gorenja, ki jih je lani še vodil Uroš Slavinec, so prejeli skupaj 151 tisoč evrov izplačil, še tisočaka več neto pa je lani zaslužil predsednik uprave Franjo Bobinac. Po Voljčevem mnenju si uprava, ki je lani kljub pretresom v Ukrajini in tečajnim nihanjem v Rusiji poslovala z 1,2 milijona evrov čistega dobička, zasluži nagrado v višini 3,5-kratnika mesečne plače.

Skupščina Gorenja - 5 vprašanj za Franja Bobinca

Medij: Finance Avtorji: Bertoncelj Mateja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Borze in denar Datum: 03. 07. 2015 Stran: 13

Franjo Bobinac, predsednik uprave velenjskega proizvajalca gospodinjskih aparatov, bo moral danes na skupščini več časa nameniti pojasnilom, kako okrepiti prodajo po skromnem začetku leta, ko so utrpeli zmanjšanje prodaje v vseh regijah. Največ zanimanja je, kaj se dogaja v Rusiji. Glavno vprašanje pa, ali je letošnji načrt 6,1 milijona evrov čistega dobička še uresničljiv.


Gorenje bo, če bo obveljal predlog uprave in nadzornega sveta, delničarjem za dividende namenilo 1,458 milijona evrov dobička. Tako bo bruto dividenda na delnico šest centov. Mali delničar Marko Grobelnik sicer predlaga, da bi za dividende namenili 3,65 milijona evrov od 4,2 milijona evrov bilančnega dobička. Uprava tega predloga ne podpira.

1. Bo Gorenje doseglo letošnji načrt prodaje in dobička?

Pri Krki še upanje na višjo dividendo

Medij: Finance Avtorji: M.K. Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Borze&denar Datum: 29. 06. 2015 Stran: 10

Na ljubljanski borzi so se delnice v skrajšanem tednu rahlo okrepile, indeks SBI TOP je pridobil 0,62 odstotka. Pri Krki je zaradi nove skupščine še upanje na višjo dividendo.

Indeks SBI TOP je v zadnjem tednu nekoliko zrasel, če ne bi bilo skromnega poprazni čnega petka, bi rast dosegla več kot odstotek. Ob koncu tedna so se namreč za več kot odstotek pocenile delnice Telekoma, Triglava in Pozavarovalnice Save, rahlo je v petek upadel Petrol, ni pa se spremenil tečaj Gorenja in Krke. Zadnja je zaradi postopkovnih napak sklicala novo skupščino, ta bo 20. avgusta. Društvo Mali delničarji Slovenije za ponovljeijo dividendo no skupščino Krke znova predlaga višjo dividendo. Uprava in nadzorni svet družbe predlagata 2,20 evra na delnico, društvo 3,35 evra bruto na delnico, v nadzornem svetu pa si namesto Julijane Kristl želi Simona Čadeža.

Antolovič letel štirikrat več, kot je sedel v nadzornem svetu Luke

Medij: Finance Avtorji: Lipnik Karel,Mihajlović Novica,Sovdat Petra Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja Datum: 26. 05. 2015 Stran: 2

Najdražji nadzorniki v slovenskih podjetjih niso nujno najboljši, so pa gotovo od daleč

Ob valu skupščin večjih slovenskih družb, ki se vrstijo od aprila do prve polovice julija, smo pogledali, katera družba ima najdražji nadzorni svet. Izstopa Luka Koper, kjer se Rado Antolovič na seje vozi iz Dubaja. Razmeroma drago paje tudi delo bančnih nadzornih svetov.

Takoj moramo opozoriti, da nadzorne svete imenujejo lastniki, zato je tudi strošek nadzornikov, ki ga sicer plača podjetje, stvar volje delničarjev. Delničarji tudi potrdijo plačila, ki pripadajo članom nadzornih svetov. Vsekakor je tudi dobro, da so v nadzornih svetih podjetij v Sloveniji strokovnjaki s tujim znanjem, ki lahko pripomorejo kboljšemu korporativnemu upravljanju in učinkovitosti poslovanja podjetja. Todav posameznih primerih, še posebej večinsko državnih podjetij, se lahko pojavi vprašanje, ali so dodatni stroški upravičeni glede na vlogo in aktivnost v nadzornem svetu.

Davki »enačijo« nadomestila nadzornikov

Triglav le začasno strateška naložba

Medij: Večer Avtorji: Zupanič Jelka,D.T. Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: V žarišču Datum: 15. 05. 2015 Stran: 2

Zavarovalnica Triglav strateška, a bo postala le pomembna državna naložba, ko si bo država spet pridobila zamrznjene glasovalne pravice, pozneje bo 25 odstotkov in eno delnico v Triglavu upravljal demografskih sklad

Zavarovalnica Triglav bo strateška naložba države, je po včerajšnji vladni odločitvi sporočil finančni minister Dušan Mramor. Ena izmed 24 strateških naložb, torej. A strateška bo ostala le dotlej, dokler državnima lastnikoma, ZPIZ-u in SDH-ju, ne vrnejo zamrznjenih glasovalnih pravic. Pozneje bo Zavarovalnica Triglav le še pomembna državna naložba.

Strateški do odmrznitve glasovalnih pravic

Mramor je pojasnil, da so se tako odločili zato, ker je Agencija za trg vrednostnih papirjev državi v Zavarovalnici Triglav glasovalne pravice zamrznila, ko bo sprejet novi zakon o prevzemih, pa bi ta državnim lastnikom v Zavarovalnici Triglav omogočil, da bi jih znova pridobili. Kdaj naj bi se to zgodilo oziroma do kdaj bo Zavarovalnica Triglav strateška naložba, ni povedal, rekel je le, da je priprava zakona o prevzemih v zaključni fazi.

Država umirja privatizacijsko vnemo

Medij: Dnevnik Avtorji: Vuković Vesna,Modic Tomaž Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 24. 04. 2015 Stran: 8

Napovedi o (raz)prodaji gospodarstva, ki naj bi jo prinesla strategija upravljanja državnih naložb, se niso uresničile. Ključne družbe bodo namreč še naprej ostale v državnih rokah, vlada Mira Cerarja pa očitno vse stavi na preporod energetike.

Strahovi, da bo prišlo do (raz)prodaje slovenskega gospodarstva, so se očitno izkazali za neupravičene. Če se je še pred nekaj tedni zdelo, da se bo država umaknila iz vsaj nekaterih pomembnih družb in jih prepustila strateškim vlagateljem, bodo ti načrti očitno splavali po vodi.

Iz predloga Idasifikacije naložb, ki so ga pred politično razpravo o tem, katere družbe prodati in katere zadržati, pripravili na ministrstvu za finance, namreč izhaja, da bi lahko poleg že začetih prodajnih postopkov s seznama 15 podjetij za privatizacijo prodali kvečjemu nekaj drugih družb. Če bo vlada Mira Cerarja ugodila predlogu ministrstva, bi ključne družbe še naprej ostale v državnih rokah. Seveda če se bo s tem strinjal tudi državni zbor.

Vzpon in padec Valantovega NFD Holdinga

Medij: Dnevnik Avtorji: Matjaž Polanič Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni dnevnik Datum: 06. 01. 2015 Stran: 17

NFD Holding je pok borznega balona na Ljubljanski borzi pričakal praktično brez dolgov in na vrhuncu svoje moči. Dobrih sedem let kasneje je zaradi napačnih odločitev nekdanjega vodstva družba bankrotirala.

Okrožno sodišče v Ljubljani je včeraj zapečatilo usodo NFD Holdinga. Ker se temu z upniki ni uspelo pravočasno dogovoriti o pogojih finančnega prestrukturiranja, je sodišče ustavilo postopek prisilne poravnave in začelo stečaj. Po neuradnih informacijah se s sanacijo ni strinjala Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB), ki je nasprotovala podaljšanju ročnosti posojil in pretvorbi dela terjatev v kapital.

NFD Holding je v stečaju za seboj pustil za okoli 65 milijonov evrov neporavnanih dolgov. Od tega nekaj več kot 30 milijonov evrov dolguje Savi in Gorenjski banki, s katerima je še pred nekaj leti sestavljal tako imenovano gorenjsko gospodarsko navezo. Z okoli 33 milijoni evrov terjatev je največja upnica bankrotiranega holdinga DUTB, na katero so posojila NFD Holdingu prenesle Nova KBM, Abanka Vipa in Probanka, v kratkem pa bo to storila tudi podržavljena Banka Celje.

Ostali so le hoteli

V stečajni masi je NFD Holdingu ostala le ena pomembnejša naložba, to je 66-odstotni delež Hotelov Bernardin. Ti so se že pred meseci z bankami dogovorili o podaljšanju ročnosti posojil do leta 2018, z nedavno prodajo hotelskega kompleksa Metropol pa se je neto finančni dolg portoroškega hotelirja zmanjšal za več kot polovico, na le še dobrih 20 milijonov evrov.

Slovenija: največji bo Telekom, za njim še cela vrsta

Medij: Manager Avtorji: Unknown Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 11. 12. 2014 Stran: 54

Leto 2015 bo brez dvoma v znamenju prodaje državnih deležev v podjetjih, saj prodaja 15 podjetij s prvega vladnega seznama za privatizacijo še ni končana, nekatere izjave premierja Mira Cerarja pa so že sprožile špekulacije, da se bo ta seznam še razširil. Na njem naj bi se po pričakovanjih znašli med drugim Pivovarna Laško, Pozavarovalnica Sava, Zavarovalnica Triglav, Gorenje, Petrol. nekateri ugibajo, ali bo na seznamu tudi slovenski paradni konj, farmacevtska družba Krka, v kateri imata Slovenski državni holding (SDH) in državna Kapitalska družba skoraj 27-odstotni delež.

Podjetja z državnega seznama

S prvega seznama 15 podjetij za privatizacijo so že prodani Aerodrom Ljubljana, izdelovalec laserskih naprav Fotonain kemijsko podjetje Helios. Največji je bil iztržek za Aerodrom, ki so ga država in državni skladi prodajali v konzorciju s še nekaj delničarji. Za 75,5-odstotni delež je nemško letališko podjetje Fraport plačalo 234 milijonov evrov. V kratkem bo odkupilo še preostali delež od manjših delničarjev, napovedalo pa je tudi naložbo v širitev Aerodroma. Helios so kupili Avstrijci, Fotono pa Američani. Postopki za prodajo so se že začeli pri kemijskih podjetjih Aero in Cinkarna Celje, proizvajalcu športne opreme Elan, Novi Kreditni banki Maribor (NKBM), Telekomu Slovenije, živilskem podjetju Žito in letalskem prevozniku Adrii Airways. Na začetek postopka pa še čakajo Terme Olimia. Gospodarsko razstavišče, proizvajalka papirnih izdelkov Paloma in izdelovalec orodij Unior ter Adria Airways Tehnika.

Razprodaja Slovenije

Medij: Delo Avtorji: Kos Suzana Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ozadja Datum: 20. 10. 2014 Stran: 9

Tretja faza privatizacije Ker so se tajkunske koncentracije lastništva in razvoj podjetij financirali predvsem s posojili, je slovensko gospodarstvo na kolenih. V naše družbe z velikimi koraki že vstopajo tujci. Hrvati jih kupujejo strateško, s podporo svojih politikov.


Certifikatni privatizaciji in prehodu z družbene na zasebno lastnino pred dobrimi dvajsetimi leti je sledila druga faza privatizacije, proces prerazporejanja in koncentracije lastništva, ki so ga zaznamovale številne tajkunske zgodbe. Prerazporejanje lastništva je spremljala kopica nepravilnosti, tudi zaradi pomanjkljivih predpisov in odsotnosti ustreznega nadzora, poudarjajo pri Društvu malih delničarjev Slovenije. Z razdelitvijo certifikatov smo Slovenci postali lastniki približno 40 odstotkov podjetij, nato pa je dobršen del prebivalstva svoje delnice prodal. Kupci so bili pogosto vodilni v družbi, ki so odkup izvedli predvsem s posojili; s temi se je večinoma financiral tudi razvoj podjetij, ki so zdaj prezadolžena.

Po zadolženosti v vrhu

Gorenje v izdajo petletne obveznice

Medij: Dnevnik Avtorji: Javornik Sonja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 01. 10. 2014 Stran: 28

BORZNI KOMENTAR

V zadnjem tednu na ljubljanski borzi vlada manjše zatišje - očitno glavni borzni igralci čakajo na poteze oziroma uradna stališča nove vlade, predvsem kar se tiče nadaljevanja že začetih postopkov privatizacije petnajstih družb v delni državni lasti. Tako je kot zvezda borznega parketa zasijala družba Intereuropa, kjer se je tečaj v nekaj dneh povzpel z 1,2 evra na več kot 1,8 evra. Nekih tehtnih razlogov za rast ni bilo - iz same družbe kot tudi iz bank, ki so v tem trenutku glavni lastniki koprske družbe, niso prišle informacije, ki bi opravičevale takšno rast. Po pregledu delniških knjig je bilo med kupci najti nekaj manjših pravnih oseb, ki so očitno želeli v nekaj dneh nabrati določeno količino delnic, kar je pri skromni likvidnosti te delnice logično povezano s strmo rastjo tečaja. Kakor hitro je zrasla, pa gre sedaj delnica tudi v obratno smer oziroma se bliža na tiste ravni, kjer je delnica že bila pred samim skokom.

Syndicate content

portalov

Tuje novice iz regije

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.