Gorenje

Mali delničarji: Gorenje je v slabi finančni kondiciji

Medij: Delo (Gospodarstvo) Avtorji: Maja Grgič, Nejc Gole Teme: Mali delničarji Datum: Sre, 20. sep.. 2017 Stran: 10

Pismo lastnikom Društvo delničarjev GRVGje opozorilo, da velenjska družba prepočasi dosega zastavljene cilje - Kad z Gorenjem zadovoljen

Ljubljana - Delničarji Gorenja so ta mesec prejeli pismo Društva delničarjev GRVG, v katerem ta opozarja, da velenjska družba ne dosega zastavljenih finančnih ciljev in da porablja več kapitala, kakor ga ustvari. Skrbi jih, da lahko brez sprememb Gorenje doleti usoda Cimosa ali Mercatorja.


Omenjeno društvo, ki ga vodi Matej Tomažin, delničarjem piše, da Gorenje kljub strateškemu načrtu ne zmanjšuje finančnega dolga, ampak se je ta od junija lani še povečal, in ne dosega pozitivnega denarnega toka, saj da je v prvem polletju doseglo 65,5 milijona evrov negativnega denarnega toka iz poslovanja in naložbenja. Poleg tega se družba po njihovih navedbah ne dezinvestira dovolj, saj denimo še vedno ni prodala Kemisa in Gorenja surovin.

Brez rezerve za krizne čase

Tomažin pravi, da podpirajo sprejeti strateški načrt Gorenja, ki predvideva finančno bolj »fit« družbo, vendar podjetje to prepočasi uresničuje. »V izjemno pozitivnem makroekonomskem okolju se ne ustvarja blazina, ki bi se lahko uporabila za krizne čase. Če bo jutri kriza, bo Gorenje v zelo kočljivem položaju. Lahko se mu zgodi zgodba Cimosa in Mercatorja,« poudarja Tomažin. Dodaja, da je dinamika izgubljanja denarja še vedno prisotna, zato poskušajo delničarje na to opozoriti. Tomažina je zelo presenetilo, da na julijski skupščini razen njihovega društva noben lastnik upravi, ki jo vodi Franjo Bobinac, in nadzornemu svetu, ki mu predseduje Marko Voljč, ni postavil vprašanja o poslovanju. S pismom društva so jih hoteli spodbuditi k razmisleku. Društvo je sicer na skupščini imelo pooblastila približno 70 delničarjev Gorenja.

Rast dobička, a tudi dolga

In kaj kažejo polletni rezultati velenjske družbe? Skupina je prodajne prihodke so povečala za sedem odstotkov na 624 milijonov, čisti dobiček pa več kot podvojila na 4,4 milijona evrov. V primerjavi z lanskim polletjem so za 12 odstotkov povečali tudi EBITDA, a hkrati je družba primerljivo povečala tako skupne finančne obveznosti kot čiste finančne obveznosti.

V polletnem poročilu so pojasnili, da so za dober milijon znižali obrestne stroške in izboljšali strukturo dolga v korist dolgoročnih virov. Vendar se razmerje med čistimi finančnimi obveznostmi in EBITDA od polletja lani ni izboljšalo, ampak je ostalo na razmeroma visoki ravni - 4,7. V skladu s strategijo družbe bi moralo to razmerje leta 2020 znašati največ 2,5.

Delnica daleč za indeksom

Se Panasonic poslavlja od Gorenja?

Medij: Delo (Gospodarstvo) Avtorji: Suzana Kos, Luka Jakše Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Datum: Sob, 26. avg.. 2017 Stran: 9

Spremembe v lastniški strukturi Preverili smo informacije o tem, da se pripravlja povečanje deleža države v velenjski družbi

Ljubljana - Čeprav je Slovenija z velikim lastniškim deležem države v gospodarstvu dolgo časa nosila mesto prvaka in čeprav se je država v preteklosti izkazala kot slaba gospodarica, obstaja možnost, da se bo njen delež povečal tudi v Gorenju.


Skupina Gorenje je včeraj objavila rezultate poslovanja v prvem polletju letos. Ustvarila je skoraj 624 milijona evrov prihodkov odprodaje, to je dobrih sedem odstotkov vec kot v prvem polletju lani. Skupina je tako v primerjavi z istim obdobjem lani več kot podvojila polletni čisti dobiček, ki znaša le 4,4 milijona evrov. »Rast prihodkov je dober signal, dobičkonosnost podjetja, gledano na ravni dobička iz poslovanja brez prilagoditev, pa nekoliko slabši,« komentira borzni analitik Ilirike Anže Habjan. Dodajmo še primerjavo s Krko, ob 655 milijonih evrov prihodkov je imela ob polletju več kot 90 milijonov evrov čistega dobička.

»Poslovanje Gorenja se izboljšuje, zagotovo pa bi bilo lahko še boljše,« komentira Rajko Stankovič, predsednik društva Mali delničarji Slovenije. Po njegovem je zdaj eno od relevantnih vprašanj, ali bo Panasonic, ki je po skrbnem pregledu pred meseci ostal le portfeljski vlagatelj, to svojo naložbo obdržal. Ameriška International Fmancial Corporation (IFC), ki je del skupine Svetovne banke, pa je že pred leti napovedala, da se bo v določenem času iz Gorenja umaknila. »Na prepihu je teoretično torej okoli 23 odstotkov Gorenja. Zagotovo bi bila želja, da bi ta delež kupil kakšen strateški vlagatelj. Obstaja pa tudi možnost, da bo del kupila tudi država, vsega pa ne, ker bi morala objaviti prevzemno ponudbo,« dodaja Stankovič.

In prav to se preverja

Po deset centov delničarjem Gorenja

Medij: Delo (Gospodarstvo) Avtorji: Brane Piano Teme: Mali delničarji Datum: Tor, 13. jun.. 2017 Stran: 9

Skupščina Za novega člana NS predlagajo malega delničarja Kardova 

Velenje - Za 24,4 milijona delnic Gorenja z oznako GRVG bo Gorenje avgusta delničarjem izplačalo 10 centov dividende oziroma skupaj 2,4 milijona evrov. O predlogu predsednika nadzornega sveta Marka Voljča in predsednika uprave Franja Bobinca mora odločati še skupščina, ki bo 14. julija. 


Po odstopu Toshibumija Tanimota iz nadzornega sveta Voljč skupščini za novega člana predlaga Karla Kardova. 

Mali delničarji Gorenja so že lani predlagali, da bi v dvanajstčlanskem (štirje člani so predstavniki zaposlenih) nadzornem svetu (NS) po odstopu Keitha Charlesa Milesa dobili člana iz svojih vrst, a je skupščina namesto Kardova imenovala Miho Košaka. Strojnik, finančnik in ekonomist Karlo Kardov prihaja iz Hrvaške, zdaj pa je član nadzornih svetov Elektroprivrede HZ HB v BiH in Infosistema na Hrvaškem. 

Gorenje je lani za leto 2015 izgubo v višini štirih milijonov evrov zaradi izpadov trgov in tečajnih razlik pokrilo iz kapitala: iz prenesenega čistega dobička prejšnjih let 2,8 milijona evrov, iz dela kapitalskih rezerv iz naslova splošnega prevrednotovalnega popravka kapitala pa 1,2 milijona evrov. Lani je bilo bolje. Čisti poslovni izid skupine je lani znašal 3,7 milijona evrov, bilančni dobiček pa toliko, kolikor znaša predlog za izplačilo dividend, torej 2,4 milijona evrov. 

Debeljak ponovno v upravo Gorenja

Medij: Večer (Gospodarstvo) Avtorji: Srečko Klapš Teme: Mali delničarji Datum: Sob, 22. apr.. 2017 Stran: 6

Žiga Debeljak se s 1. majem vrača v upravo Gorenja, kjer bo nasledil prvega finančnika Petra Groznika 

Nadzorni svet Gorenja, ki ga vodi Marko Voljč, je včeraj za novega člana uprave Gorenja za korporativne finance, ekologijo, trgovino in industrijske storitve imenoval Žigo Debeljaka. Debeljak, ki se bo upravi Gorenja pridružil s i. majem, mandat pa so mu nadzorniki zaupali do 19. julija 2018, je bil med letoma 2003 in 2005 že član uprave Gorenja za finance in ekonomiko. Nato je od leta 2006 do 2012 po razrešitvi Zorana Jankoviča vodil upravo Mercatorja. Potem ko je zaradi nasprotovanja prodaji Mercatorja Agrokorju marca 2012 odstopila celotna tedanja uprava Mercatorja, se je Debeljak vrnil v Gorenje. Opravljal je naloge pomočnika predsednika uprave za mednarodni razvoj, direktorja Gorenjevih holdinških družb v Avstriji in na Nizozemskem ter glavnega digitalnega direktorja. Na mestu člana uprave bo še naprej koordiniral aktivnosti digitalne transformacije Skupine Gorenje kot njen glavni digitalni direktor, so sporočili iz Gorenja po seji nadzornega sveta. Debeljak pa ni bil dosegljiv za izjave oziroma komentar imenovanja. 

Vroče v Mlinotestu

Medij: Večer (Gospodarstvo) Avtorji: Damijan Toplak Teme: Mali delničarji Datum: Pet, 02. sep.. 2016 Stran: 6

Predsednik VZMD Kristjan Verbič trdi, da bodo v prevzemnem postopku oškodovani mali delničarji, novi večinski lastniki Mlinotesta to zanikajo in Verbiča obtožujejo finančnega izsiljevanja

Včeraj je potekla prevzemna ponudba za ajdovski Mlinotest in njegovih 627 delničarjev. Družbe Mlino, Vipa Holding v likvidaciji (ta je v 79,51-odstotni lasti družbe Mlino) in občina Ajdovščina so v začetku avgusta podale prevzemno ponudbo za preostalih 22,53 odstotka delnic Mlinotesta, ki jih še niso posedovale. Ker niso imele želje po povečanju lastništva, so prevzemnice ponudile vsega 1,1 evra na posamezno delnico - na Ljubljanski borzi je delnica vredna 3,8 evra. Kljub temu pri tem niso kršile prevzemne zakonodaje, saj je ajdovska občina delnice Mlinotesta po 4,36 evra kupila marca lani, usklajeno pa so z družbo Mlino pričeli delovati 30. junija letos in je vmes minilo več kot zahtevanih leto dni.

ATVP preverja očitke obeh strani

Največji lastnik Mlina, ki bo tudi plačal vse v prevzemu pridobljene delnice, je tričlanska uprava Mlinotesta (David Nabergoj, Danilo Kobal, Matic Majcenovič, slednji s podjetjem Evklid skupaj s partnerico Karmen Dietner, sicer predsednico uprave pokojninske družbe A), ki ima v lasti 53,69 odstotka Mlina, ta pa tudi prek Vipa Holdinga v likvidaciji večino lastništva v Mlinotestu. Vrednost ponujene cene v prevzemu je bistveno nižja od knjigovodske vrednosti delnice dobrih 10 evrov, poleg tega je bila letos izplačana dividenda 0,43 evra bruto na delnico. Samo letos so v Mlinotestu dosegli okrog pol evra čistega dobička na delnico, kar pomeni, da bi bila bolj realna prevzemna cena med 5 in 10 evri za posamezno delnico. Iz krogov blizu vodstva Mlinotesta smo izvedeli, da je bil v prevzemu ponujen tako nizek znesek, ker želijo odkupiti čim manj delnic, saj že imajo statutarno 75-odstotno lastništvo, za odkup preostalih delnic pa prevzemniki niti naj ne bi imeli denarja. Ob tem se postavlja vprašanje, kako bodo lahko omogočili razvoj Mlinotesta, ki je po prodaji Žita hrvaški Podravki največje mlevsko in pekovsko podjetje v slovenski lasti.

Bobinac molči o prevzemu Gorenja

Medij: Dnevnik (V ospredju) Avtorji: Suzana Kos Teme: Mali delničarji Datum: Tor, 26. jul.. 2016 Stran: 4

PREVZEM

Pripravlja se skrbni pregled in verjetno tudi ponudba za prevzem Skupine Gorenje. Panasonic bi s prevzemom velenjske skupine nekoliko povečal svoj tržni delež in prevzel prodajno mrežo.

»Gorenje in Panasonic Corporation sta podpisala zbir pravnih dokumentov, ki opredeljujejo različne pogoje, pod katerimi Gorenje Panasonicu omogoči izvedbo skrbnega pregleda Skupine Gorenje,« so včeraj zvečer prek spletne strani ljubljanske borze sporočili iz Gorenja. Pred tem so uradni posredniki ves dan zanikali naše informacije, da se pripravlja skrbni pregled in verjetno tudi ponudba za prevzem skupine. V molk se je zavil tudi prvi mož Gorenja Franjo Bobinac, ki se nam ni oglašal na telefon, v Velenju pa so na naša vprašanja odgovorili, da so nekoliko slabše odzivni, ker »so na zasluženem kolektivnem dopustu«.

Mali delničarji Gorenja za Karla Kardova

Medij: Večer (V žarišču) Avtorji: S.K.L. Teme: Mali delničarji Datum: Tor, 21. jun.. 2016 Stran: 6

Mali delničarji Gorenja za Karla Kardova Uprava Gorenja je sporočila, da je za skupščino delničarjev, ki bo 8. julija v Velenju, prejela nasprotni predlog delničarjev Home Products Europe B. V, Karla Kardova, Raiffeisenbank Austria Zagreb, Alpen Invest, Societe Generale - Splitska banka, Unicredit Bank Hungarv ZRT in KD Skladi, družba za upravljanje k predlogu o imenovanju novega člana nadzornega sveta. Ti predlagajo, da se o imenovanju Karla Kardova za člana nadzornega sveta namesto sprva predlaganega Mihe Košaka glasuje pred prvotnim sklepom in pred morebitnimi nasprotnimi predlogi drugih delničarjev. Nadzorni svet, ki ga vodi Marko Voljč, podpira prvotni predlog, ki so ga oblikovali po odstopu nadzornika Keitha Charlesa Milesa, so še sporočili iz Gorenja.

Prerivanje za Milesov stol

Medij: Delo (Gospodarstvo) Avtorji: Brane Piano Teme: Mali delničarji Datum: Čet, 16. jun.. 2016 Stran: 9

Gorenje Nadzorni svet vztraja pri Mihi Kosaku, portfeljski lastniki predlagajo drugega nadzornika

Velenje - V začetku julija bo skupščina Gorenja morala sprejeti nepreklicni odstop Keitha Charlesa Milesa iz nadzornega sveta. Koga bo izvolila na izpraznjeno mesto, pa ni mogoče napovedati. Nadzorni svet predlaga Miho Košaka, združeni portfeljski lastniki pa bi v nadzornem svetu imeli Karla Kardova.


Predsednik nadzornega sveta Marko Voljč skupščini, ki bo 8. julija, predlaga, naj na Milesovo mesto z mandatom do izteka mandata nadzornega sveta, torej do julija 2018, izvoli Miho Košaka, ki je šel skozi postopke vrednotenja na kadrovski komisiji nadzornega sveta. Košak je bil od leta 1991 direktor v več vodilnih svetovnih finančnih ustanovah, od 2013 do 2016 je bil v nadzornem svetu NLB, od lani je neodvisni svetovalec za ekonomsko in finančno področje, od maja 2016 pa tudi član poslovnega svetovalnega odbora Aerodroma Ljubljana.

Uravnoteženje s Kardovom

Dobro plačani v dobrih in slabih podjetjih

Medij: Delo (Aktualno) Avtorji: Silva Čeh Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Datum: Čet, 19. maj. 2016 Stran: 3

Nadzorniki SDH Priporočena višina plačil naj bi bila odvisna od velikosti in finančnega stanja družbe

Ljubljana - Najbolje plačani prvi nadzornik med javnimi družbami je Borut Jamnik, predsednik nadzornega sveta (NS) družbe Telekom. Sicer ga prekaša kar nekaj zgolj članov iz drugih NS, ki so si visoke prejemke zaslužili predvsem zaradi potnih in podobnih stroškov. A če se stanje upravljanja družb res izboljšuje, kot meni SDH, potem se tudi plačila nadzornikov ne izplačajo samo njim.


Med javnimi (na borzi kotirajočimi) družbami vodi kot član nadzornega sveta Gorenja Toshibumi Tonimoto iz Japonske, ki je za leto 2015 prejel dobrih 110.000 evrov. A predsednika NS Gorenja Marka Voljča so po nadzorniških prejemkih presegli skupaj štirje kolegi iz NS Gorenja, vsi iz tujine; seveda že zaradi potnih stroškov. Borut Jamnik je s skoraj 36.000 evri, kolikor jih je prejel za delo predsednika NS Telekoma, najbolje plačani prvi nadzornik. Telekom je lani sicer za polovico zmanjšal čisti dobiček, a vseeno ga je bilo še vedno za 34 milijonov evrov.

Po podatkih je bil lani bogato nagrajen predsednik nadzornikov v Termah Čatež, Robert Krajnik; prejel je prav tako dobrih 34 evrov prejemkov, a Skupina Terme Čatež je lani imela le 1,6 milijona evrov čistega dobička. V kategoriji predsednikov NS, ki so lani prejeli od 20.000 do 30.000 evrov, seveda vodi Matej Runjak, prvi nadzornik v Zavarovalnici Triglav. Prejel je 28.762 evrov, kar tudi ni najvišji prejemek člana NS v Triglavu, saj ga prekašata Mario Gobbo z dobrimi 50 tisočaki in Gregor Kastelic z več kakor 34 tisočaki; oba na račun višjih povračil stroškov.

Panasonic se krepi v Gorenju: kaj to pomeni za male delničarje?

Medij: Finance Avtorji: Sovdat Petra,Cimermančič Katja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Borze in denar Datum: 16. 12. 2015 Stran: 11

Gorenje posluje z izgubo, se pa osredotoča na osnovno dejavnost: bo uprava Franja Bobinca tokrat izpolnila obljube?

Povečanje lastniškega deleža Panasonica v Gorenju je dobra novica, se strinjajo analitiki. Ti so bili v zadnjem mesecu zelo kritični do družbe, ki jo vodi Franjo Bobinac.

Japonski proizvajalec bele tehnike in zabavne elektronike Panasonic je pred dnevi dokupil dober odstotek Gorenja. Zdaj ima v velenjskem proizvajalcu bele tehnike 10,742 odstotka glasovalnih pravic. Kaj seje spremenilo od oktobrskega obiska polovice uprave Gorenja v Tokiu, po katerem je Bobinac sicer zatrjeval, da Panasonic ne bo večal deleža? In zakaj, hudiča, morajo Japonci na odprtem kapitalskem trgu za povečanje deleža v Gorenju prositi upravo in nadzornike velenjske družbe?

V tretjem četrtletju je imelo Gorenje 2, 5-milijonsko izgubo

Syndicate content

Poslovne novice domačih časopisov in spletnih

portalov

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.