Gorenje
Skrivnostni finančni podporniki in donatorji "zaščitnikov" malih delničarjev
Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 06. 04. 2010 Stran: 21
Ljubljana - Nadzorni sveti Mercatorja, Petrola, Istrabenza, Krke, Gorenja, Nove KBM, Vzajemne, Pivovarne Laško, Zavarovalnice Triglav, Luke Koper in Žita so le nekateri, v katere sta v zadnjih mesecih Vseslovensko združenje malih delničarjev (VZMD) Kristjana Verbiča in društvo Mali delničarji (MDS) Rajka Stankovića želela nastaviti svoje predstavnike.
Svoje predloge sta opravičevala s sklicevanjem na interese malih delničarjev, vendar le malokrat razkrila, koliko delničarjevje sploh podpiralo te zahteve in njune kandidate, kaj šele, kateri so ti delničarji. Vprašanje je, ali gre dejansko za interese malih delničarjev- naše raziskovanje namreč kaže, da se za interesi obeh združenj velikokrat skrivajo interesi različnih gospodarskih družb, ki želijo prek njiju uveljavljati predvsem svoje kapitalske interese.
Kdo financira »zaščitnika« malih delničarjev
Zato smo želeli od obeh »zaščitnikov« malih delničarjev izvedeti, kako in predvsem kdo financira njuno delovanje. Imen financerjev tako Verbič kot Stanković nista želela razkriti.
Odgovor Društva MDS poslan dne, 04. Marca 2010 ob 15.52 uri.
Kako VZMD ustvarja prihodke, ostaja skrbno varovana skrivnost, saj Verbič na naša vprašanja ni želel odgovoriti. Dejal nam je le: »Na vprašanja ne bomo odgovorili, ker VZMD ne želi sodelovati pri primerjavi z MDS, ker ni primerjave med neprimerljivimi.«
Premoženje MDS in VZMD
Kaj čaka novo staro večjo upravo Mercatorja
Medij: Finance Avtorji: Sovdat Petra Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Borze&denar Datum: 31. 03. 2010 Stran: 13
Uprava Žige Debeljaka je v prvem mandatu povečala prihodke in število trgov
V upravi največjega trgovskega podjetja bo od 1. januarja 2011 šesterica: Žigi Debeljaku, Mateji Jesenek, Veri Aljančič Falež in Petru Zavrlu se bosta pridružili še Melita Kolbezen in Stanka Čurovič.
Mercator je od začetka leta 2006, koje Debeljakova ekipa vodenje trgovske družbe prevzela iz rok uprave Zorana Jankoviča, danes ljubljanskega župana, povečal prihodke za dobrih 50 odstotkov, čisti dobiček pa je lani upadel celo pod tistega iz leta 2005. Trgovski centri so danes odprti na dveh trgih več kot ob začetku mandata.
Kakšen je bil prvi mandat?
Prvi mandat Žige Debeljaka sta zaznamovala predvsem nekdanja lastnika Igor Bavčar in Boško Šrot. Prav ta sta ga namreč potegnila iz uprave Gorenja (manj znano je, dajebilvigri za prvi stol družbe menda tudi Aleksander Svetelšek, takrat še šef Engrotuša). Pozneje, konec leta 2008, pa je tudi Debeljak »pomagal« pri rušenju Šrota: zavrnil je namreč, da bi tudi Mercator (kot so druga hčerinska podjetja Pivovarne Laško) sodeloval pri reševanju njegovega tajkunskega imperija. Debeljak je to lahko storil le obpodpori Roberta Šege, nekdanje Srotove desne roke, ki se je s prvim padlim tajkunom tudi razsel zaradi prevzema Laškega. Šega je tedaj, in je še vedno, bil namreč tudi prvi nadzornik Mercatorja. Debeljakov prvi mandat sta zaznamovala tudi dva neuspela poskusa prodaje Mercatorja - oba je sprožil Šrot - nič bolje pa ne kaže niti tokratni prodaji, saj banke, M so zdaj največje lastnice družbe, iz prodajnega postopka odstopajo po tekočem traku.
Kakšen bo novi mandat?
Gorenje: pravega okrevanja še ni
NS: uprava dosegla zastavljene cilje
Skupina Gorenje je lani ustvarila skoraj 1,2 milijarde evrov prihodkov od prodaje, to je slabih 11 odstotkov manj kot leto poprej. Ustvarili so 12,2 milijona evrov izgube, medtem ko so leto 2008 sklenili z 10,2 milijona dobička. Še bolj so padli prihodki od prodaje v krovni družbi Gorenje za dobrih 23 odstotkov, ustvarili so tudi 6,1 milijona evrov izgube, leto poprej 12 milijonov dobička. V Gorenju so vse sile za nevtralizacijo negativnih učinkov krize zastavili za doseglo treh ciljev: zagotavljanje prostega denarnega toka, krepitev tržnih deležev in ohranjanje produktivnih delovnih mest. Vse te cilje so, pravijo, tudi dosegli. S tem je včeraj soglašal tudi nadzorni svet.
EBRD in IFC korak bližje vstopu v Gorenje
Po visokem padcu poslovanja pred borznimi družbami težka pot do okrevanja
Osnovna dejavnost Gorenja ostajajo izdelki za dom
Medij: Večer Avtorji: Franc Kramer Teme: Delniške družbe Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 27. 01. 2010
V Gorenju načrtujejo, da bodo prihodki od prodaje do leta 2013 narasli na skoraj 1,5 milijarde evrov, kar je za petino več od letošnjih (1,244) ter za 30 odstotkov več od prihodkov od prodaje v preteklem letu. Dodano vrednost na zaposlenega naj bi povečali na 40 tisoč evrov ter dosegli osnovne finančne kazalnike povprečja konkurenčnih družb. To so med drugim zapisali v strateškem načrtu skupine za obdobje 2010 do 2013, ki so ga objavili včeraj.
Trdni temelji za prihodnost
Kot so zapisali, strateški načrt skupine za to obdobje z učinkovitim obvladovanjem poslovnih procesov postavlja trdne temelje za prihodnost. Osnovna dejavnost Gorenja ostaja ustvarjanje izvirnih, tehnično dovršenih, vrhunsko oblikovanjih ter uporabnikom in okolju prijaznih izdelkov za dom. Pod vplivom globalnih trendov in izzivov pa bodo krepili področja ekologije, energetike in storitev ter razvijali hitro rastoča področja z nadpovprečnimi donosi.
Horuk v nove razprodaje
Medij: Nedeljski dnevnik Avtorji: Glavič Bojan Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih
Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 24. 01. 2010 Stran: 13
KAJ JE OSTALO OD SLOVENSKE PRI(H)VATIZACIJE (3)
Horuk v nove razprodaje
Vlada razmišlja o novem valu privatizacije, v katerem bi prišli na vrsto še državni deleži v najpomembnejših slovenskih podjetjih. Strokovnjaki opozarjajo, da z novo privatizacijo ne smemo tako hiteti kot s prejšnjo, a se zdi, da se nekaterim v vladi znova zelo mudi.
Medtem ko zmagovalci slovenske privatizacije kupujejo najdražje vile v St. Moritzu in še kje, velika večina Slovencev pas praznimi žepi ugotavlja, da jim od skupaj ustvarjene družbene lastnine ni ostalo prav nič, vlada zdaj mrzlično razmišlja o še enem valu privatizacije. Slednji seveda ne bo mogel biti tako velik kot cunami iz devetdesetih let, saj v državni lasti še zdaleč ni ostalo toliko premoženja, kot ga je bilo na voljo ob prvi množični privatizaciji. Kljub vsemu bo to spet lepa priložnost, da si bo kdo omastil brke, večina državljanov pa se znova obrisala pod nosom in postala še bolj gola in bosa.
Vprašljivi učinki
Tistemu, ki že zdaj nima nič, ni moč še česa vzeti, se morda kdo tolaži. O, pa je moč. Posredno sicer, a še kako oprijemljivo in občuteno. Privatizacija oziroma prodaja državne lastnine je priljubljen ukrep marsikatere vlade, kadar želi polniti proračunsko luknjo. Poteza je na prvi pogled res videti elegantna in neboleča, a težava je, da lahkomiselne prodaje dobrih podjetij že v naslednjih letih praviloma' prinesejo še večje luknje, ki jih še teže zapolniti. Država namreč ne more več računati na redni pritok dividend za svoj lastniški delež, tudi davčni prihodki se zaradi odtekanja dobičkov v zasebne roke in v tujino radi zmanjšajo. Tega sta se v teh kriznih časih dodobra zavedli tudi naši sosedi Madžarska in Hrvaška, ki sta se znašli na robu bankrota, luknje pa ne moreta polniti niti s prodajo podjetij, saj sta jih izpustili iz rok že v prvem valu privatizacije (ko si je z nepreglednimi razprodajami državne lastnine in provizijami polnil žepe tudi marsikateri politik).
Tudi šefe tožijo, kajne?
Medij: Delo - FT Avtorji: Tomažin Matej Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Priloga FT
Datum: 18. 01. 2010 Stran: 12
Dolga leta so mesta vodilnih uslužbencev pomenila enosmerno ulico, kjer so imenovani samo dobivali. S tožbo Intereurope zoper nekdanjo upravo pa so se razmere malo obrnile.
Vzpostavila se je dvosmerna ulica. Signal, da so vodilna mesta izpostavljena tako nagradam kot tudi morebitnim kaznim, je zelo dobrodošel, saj prispeva k selekciji prihodnjih menedžerjev. Pričakujemo lahko, da bomo med vodilnimi zaznali manj pasivnih ljudi, katerih osnovni cilj je ohraniti status quo oziroma ne biti aktiven, da slučajno ne narediš napake. Le tako si poleg privatizacijskih olastninjenj razložimo pojav, da slovenska podjetja v zadnjih petnajstih letih niso bila dovolj dejavna pri razvoju ter širitvi na tuje trge. Posledice danes plačuje celotno gospodarstvo. Kako se bo razpletla tožba Intereurope, bo seveda pokazal čas, dejstvo pa je, da se je s tem odprl novi niz iskanja pravice.
Če pogledamo Istrabenz, lahko ugotovimo, da so mali delničarji še pred preklicem januarske skupščine zahtevali, da se na dnevni red uvrsti točka »Imenovanje posebnega revizorja in vložitev tožbe za povrnitev škode«. Mali delničarji so predlog pojasnili s tem, da je prišlo do očitne kršitve in opustitve dolžnosti ravnanja uprave v skladu z načelom vestnega in skrbnega gospodarstvenika. Nekdanji predsednik uprave je namreč zaradi skritega lastništva in tihega lastniškega obvladovanja družbe povzročil pojav očitnega nasprotja interesov in tako sprejemal odločitve, ki niso bile vedno v interesu družbe oziroma vseh delničarjev.
Telefonsko odiranje
Medij: Delo - Mag Avtorji: Kopušar Sebastijan Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Slovenija Datum: 11. 01. 2010 Stran: 29
»Dober dan, za vas imamo zanimivo borzno ponudbo.« Klici, ki dokazujejo, da skušajo borznoposredniške hiše na vse mogoče načine preživeti težke čase. Neposredno trženje borznih investicij je vse bolj pogosta praksa, pri čemer nekateri najbolj zagnani tržniki včasih presegajo mejo dovoljenega. Pri tem izkoriščajo nepoznavanje borznega dogajanja, v času velikih borznih krahov, ki sta jih povzročila tudi propadla tajkona, so njihov dodatni adut strahovi malih delničarjev pred izgubo premoženja.
Eden najbolj notoričnih delniških klicateljev je podjetje Delnica, d. o. o., ki že vrsto let na včasih precej sporen način klicari predvsem male delničarje, kaj naj naredijo s svojimi investicijami. V mnogo primerih gre za »certifikatske« delničarje, ki so svoje podarjeno premoženje nekoč vložili v enega od takratnih pidov, potem pa nanj pozabili.
Mejniki leta 2009
Medij: Delo - FT Avtorji: Več avtorjev Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Priloga FT
Datum: 04. 01. 2010 Stran: 3
Leto, ko so usihali davki
Že na začetku leta 2009 je bilo očitno, da bo morala država pri davkih varčevati: ob prvem trimesečju je davčna uprava poročala, da so davčni prihodki v primerjavi z enakim obdobjem leta 2008 dosegli le 97,6 odstotka vrednosti, ob polletju 88,9 in ob devetmesečju 91,3 odstotka.
Od davka na dodano vrednost je ministrstvo za finance ob prvem popravku proračuna za leto 2009 še načrtovalo 3,3 milijarde evrov, sredi leta je pričakovanja znižalo na 2,9 milijarde evrov.
»Veliko zmanjšanje teh prilivov kaže, da se je gospodarska aktivnost močno zmanjšala, da je veliko manj končnih izdelkov, ki najdejo pot do končnega potrošnika, kjer se realizira davek na dodano vrednost,« je junija ugotavljal generalni sekretar Zbornice davčnih svetovalcev Slovenije Darko Končan.