Etol

Medij: Novi tednik Celje Avtorji: U. Š. Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 04. 05. 2012 Stran: 4

Delničarji celjskega Etola so s sklepom na izredni skupščini dovolili, da Frutarom v prihodnjih dneh Etolove delnice umakne iz trgovanja na organiziranem trgu vrednostnih papirjev Ljubljanske borze.

Vsem delničarjem, ki se niso strinjali z umikom delnic z organiziranega trga, je družba ponudila, da na njihovo zahtevo prevzame vse njihove delaice za primerno denarno odpravnino v višini 141 evrov za delnico. Teh delničarjev verjetno ni veliko, saj ima Frutarom po prevzemu v lasti več kot 9?-odstotni delež v Etolu, za katerega je odštel 34,6 milijona evrov. V prihodnjih tednih namerava Etolov glavni delničar Frutarom pridobiti še preostale delnice posameznih delničarjev, nato pa na majski skupščini odločati o prenosu vseh preostalih delnic manjšinskih delničarjev, ki jih delničarji ne bodo prodali. »Tako Frutarom kot Etol sta ravnala v skladu z zakonom, pri čemer smo po našem prepričanju storili vse, da bi zaščitili Etolove delničarje. Delničarjem, ki nasprotujejo umiku Etolovib delnic iz trgovanja na organiziranem trgu, bo Frutarom zagotovil odkup delnic za primerno denarno odpravnino, enako, ki je bila ponujena tudi ostalim delničarjem v času prevzemne ponudbe,« je povedal Zdenko Zanoški, predsednik uprave Etola.

Medij: Celjan Avtorji: P. Z. Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 04. 05. 2012  Stran: 13

Pretekli teden so se delničarji celjskega Etola sestali na prvi izredni skupščini. Sprejeli so vse tri ukrepe, ki jih je predlagala uprava. Tako bo Frutarom te dni delnice Etola umaknil iz trgovanja vrednostnih papirjev Ljubljanske borze. Tistim delničarjem, ki se s tem ne strinjajo, Etol ponuja odkup oziroma odpravnino njihovih delnic, in sicer 141 evrov za delnico. Umik delnic iz borze je predlagal švicarski Frutaroma Schvveiz, ki je 97,6-odstotni lastnik Etola, za katerega je odštel 34,6 milijona evrov. V celjski družbi, ki je še v procesu prevzema, ocenjujejo, da so na ustrezen način zaščitili interese svojih delničarjev. Frutarom naj bi s prevzemom Etola znatno povečal število potencialnih kupcev in prodajo na hitro rastočih trgih, razširil pa naj bi tudi nabor produktov. V Etolu tako Frutarom vidijo kot prevzemnika, ki lahko pomembno prispeva k razvoju družbe. V prihodnjih tednih namerava Etolov glavni delničar Frutarom pridobiti še preostale delnice posameznih delničarjev, nato pa na majski skupščini odločati o prenosu vseh preostalih delnic manjšinskih delničarjev, ki jih delničarji ne bodo prodali, na Frutarom.

Medij: Finance Avtorji: Janez Tomažič Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 16. 04. 2012

Družba Finetol ima blokirane vse račune, je razvidno iz baze AJPES . Po neuradnih in nepreverjenih podatkih je Finetol v petek na borzi prodajal 1,3 milijona lotov delnic NFD Holdinga , prodanih je bilo 100 tisoč lotov (13 tisoč evrov izkupička). Minuli teden se je spremenila lastniška sestava Finetola (lastniki so NFD Holding, Fidina , Sava ), po poročanju Dnevnika je nizozemska družba Eliterp , ki je bila v lasti menedžerjev Etola , prodala 2,5-odstotni delež v Finetolu. Kupec pa je družba Roko Baroko . Kot smo poročali večkrat, se Finetol pogaja z bankami in zamuja z razglasitvijo plačilne nesposobnosti.

Medij: Dnevnik Avtorji: Matjaž Polanič Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 16. 04. 2012

Ljubljana - Prostovoljna poravnava Maksime Invest, največje lastnice NFD Holdinga in ene izmed ključnih družb iz sistema NFD, ima vedno manj realnih možnosti za preživetje. Letno poročilo holdinga, ki ima še vedno skoraj 25.000 malih delničarjev, namreč razkriva, da so razmere v družbi še bistveno slabše, kot je sprva kazalo.

Da je Maksima Invest insolventna, sta njena uprava in nadzorni svet "nedvomno ugotovila" sredi letošnjega marca, medtem ko letno poročilo razkriva, da je družba že pred najmanj letom dni ostala brez vsega kapitala. K temu je prispevala predvsem naložba v NFD Holding pod vodstvom Stanislava Valanta (na fotografiji), ki je izbrisala več kot 20 milijonov evrov kapitala Maksime Invest.

Medtem ko Maksima Invest v svojih bilancah uradno prikazuje 17 milijonov evrov negativnega kapitala, dejanska kapitalska luknja po naših izračunih že presega 30 milijonov evrov. Tudi po morebitnem 40 do 50-odstotnem odpisu dolgov, bi Maksima Invest nujno potrebovala najmanj 10-milijonsko dokapitalizacijo za pokritje preteklih izgub.

Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 10. 04. 2012  Stran: 15

Ljubljana - Minulo leto je največje slovenske holdinške družbe, ki so pred začetkom finančno-gospodarske krize obvladovale velik del gospodarstva, pripeljalo na sam rob preživetja. Zgolj največji holdingi, ki kotirajo na Ljubljanski borzi in ki imajo skupno več kot 267.000 delničarjev, so morali namreč lani po za zdaj še neuradnih podatkih oblikovati za več kot 200 milijonov evrov slabitev. Gre za najslabši rezultat od leta 2008, ko so se tečaji na Ljubljanski borzi znižali za kar dve tretjini. Skupna izguba največjih holdingov je tako lani dosegla okoli 150 milijonov evrov, pri čemer je pričakovati, da bo številka po objavi vseh rezultatov še višja. V to pa ni vključenih za okoli milijardo evrov izgub, ki so v stečaj pahnile Merfin, Zvon Ena Holding, Zvon Dva Holding, Pom-Invest in Proholding, če omenimo zgolj nekatere medijsko bolj prepoznavne holdinge.

Kapital kopni, dolgovi ostajajo

Zaradi negativnega poslovanja in ponovnih padcev tečajev se je lani še dodatno poslabšala finančna slika holdinških družb. Še delujoči holdingi so namreč od začetka finančnogospodarske krize izgubili že skoraj tri četrtine celotnega kapitala, medtem ko je finančni dolg ostal praktično nespremenjen. Vse njihove prodaje finančnih naložb so v zadnjih letih tako dejansko zadoščale zgolj za pokritje obresti, ki pa jih številni že dlje časa niso več zmožni plačevati. V začetku letošnjega leta so imeli največji holdingi, ki kotirajo na borzi, še vedno za okoli 940 milijonov evrov posojil, kar je le nekaj odstotkovmanj kot na vrhuncu borzne evforije leta 2007. Za primerjavo, njihov skupni kapital se je znižal na manj kot 600 milijonov evrov (brez upoštevanja obeh propadlih holdingov Zvon), kar je celo manj, kot sta ga imela v najboljših časih zgolj Sava in NFD Holding.

Naše analize kažejo, dajelanivsem 17 analiziranim holdingom finančni dolg uspelo znižati za vsega dobrih 20 milijonov evrov, pri čemer pa sta za celoten znesek dejansko poskrbela Istrabenz (njegove rezultate smo izračunali na podlagi objav na Agenciji za javnopravne evidence in storitve) in Triglav Naložbe. Prvi je namreč finančne obveznosti znižal za 11 milijonov evrov, slednji pa za 14,5 milijona evrov. Praktično vsa posojila je že v prvi polovici minulega leta odplačal tudi holding Ml1 ki je bil sicer tudi pred tem praktično nezadolžen, medtem ko se je zaradi lanskoletne dokapitalizacije izboljšala tudi finančna slika Modre Linije Holdinga.

Milijonske izgube še prihajajo

Medij: Dnevnik Avtorji: Gradišnik Bojan Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 07. 03. 2012 Stran: 21

Vprašanje je enostavno. Odgovor pa niti ne. Trenutno potekata pri nas dva prevzema. Zaključuje se prevzemna ponudba za delnice družbe Fructal in delnice družbe Etol. Če bosta prevzema uspešna, bodo vsi, ki so sprejeli prevzemno ponudbo, dobili sredstva nakazana na svoje transakcijske račune.

Prevzem je uspešen, ko Agencija za trg vrednostnih papirjev izda odločbo o uspešnosti prevzemne ponudbe. Z vidika transparentnosti izvedenih poslov pred objavo prevzemnih ponudb in same objave prevzemnih ponudb nimam nobenih pripomb glede na zakon o prevzemih. Se pa postavlja vprašanje, ali sta prodaji omenjenih družb res najboljši možni poslovni odločitvi. Gre namreč za družbi, ki že zelo dolgo uspešno poslujeta. Še pomembnejše od kupnine za omenjeni družbi je vprašanje, kako bosta družbi poslovali v prihodnje (na primer naslednjih deset let in dlje). Zanimivo je, da sta poslovodstvi obeh ciljnih družb približno enako opisali, kaj vse se načrtuje in pričakuje od izvedenih prevzemov. Navajajo se pomembni sinergijski učinki, ki bodo nastali po prevzemu. Iz Etola tudi sporočajo, »da bo nameravani prevzem s strani strateškega partnerja pomembno prispeval k razvoju družbe in omogočil širitev prodaje Etolovih proizvodov na nove trge. S svojimi znanji in izkušnjami pa bomo v Etolu kakovostno prispevali tudi k skupni rasti« Upam, da bo do večine teh napovedanih pozitivnih učinkov tudi prišlo in da bodo od tega imeli kar največ vsi deležniki Šele potem bi se lahko govorilo, da sta bila prevzema res uspešna. V nasprotnem primeru bi »prevzema uspela samo na pol ali pa. še to ne«.

Medij: Dnevnik Avtorji: Modic Tomaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 28. 02. 2012 Stran: 19

Ljubljana - Družba Zvon Ena Holding, osrednji del piramide, ki so jo s pomočjo bančnih posojil v zadnjih letih zgradilivNadškofijiMaribor, je od včeraj v stečaju. Skupaj z njo je umrlo tudi upanje skoraj 30.000 malih delničarjev holdinga, med njimi tudi številnih tistih, ki so Cerkvi v privatizaciji zaupali certifikate. Odločitev mariborske okrožne sodnice Nevenke Debi, ki jo je bilo pričakovati že lansko pomlad, a jo je vodstvo Zvona z različnimi manevri nenehoma prelagalo, bo krepko udarila po slovenskih bankah, ki so sicer posojila večinoma že slabile, pa tudi podrejenih družbah, ki so Zvonu praviloma brez zavarovanj posojale na milijone evrov. Naenkrat bodo na prepihu tudi lastništva nekaterih večjih slovenskih družb, ki so jih nameravale banke prodajati počasi. Ne nazadnje bo stečaj Zvona občutila tudi sama Nadškofija Maribor, ki ji banke zaradi njenih lastnih dolgov že rubijo premoženje, med drugim dvorec Be tnava, grozi pa ji celo stečaj oziroma ukinitev.

Smrtno rano cerkvenemu finančnemu imperiju je sicer NLB zadala že lanskega novembra, ko je po dolgem prepričevanju sodišča spravila v stečaj podjetje Gospodarstvo rast, vezni člen med nadškofijo in Zvonom. Od takrat si je državna banka prizadevala čim prej končati tudi agonijo holdingov Zvon Ena in Zvon Dva, kar ji je pri slednjem uspelo sredi januarja, zgodbo pa je dokončno »sklenila« včeraj. Kot smo poročali, je pred slabim mesecem dni tudi prisilna (sedaj stečajna) upraviteljica Mojca Breznik izgubila upanje v čudežno rešitev večjega od obeh Zvonov. Zanimivo je sodni izvedenec Franc Kolenc, ki gaje želelo tudi vodstvo manjšega Zvona, do zadnjega vztrajal, da se je Zvon Ena Holding sposoben prestrukturirati. V nasprotno ga ni prepričala nobena slaba novica, niti zasegi naložb s strani nekaterih bank (NKBM in Banka Koper), v svojem mnenju pa je ovrgel prav vse argumente NLB. Banka je šele z mnenjem kar treh izvedencev na zadnjem naroku prepričala sodnico, da nima smisla odlašati s stečajem.

Na eni strani na stotine milijonov evrov dolgov...

Medij: Delo Avtorji: Križnik Božena Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo
Datum: 22. 02. 2012  Stran: 10

Manevri v Finetolu - Društvo malih delničarjev Slovenije (MDS) protestira zaradi prikrivanja informacij in nepravično določene odškodnine za umik z borze

Ljubljana - Društvo Mali delničarji Slovenije (MDS), ki ga vodi Rajko Stanković, je včeraj opozorilo na domnevne nepravilnosti oziroma krivice, ki se malim delničarjem godijo v Finetolu. Kaže, da se uresničuje črni scenarij, po katerem jim od naložbe v to družbo ne bo ostalo prav nič.

Finetol je finančni holding, ki je nastal po razdelitvi Etola leta 2006. Njegova največja lastnika sta NFD Holding in Fidina, med večjimi so še druge družbe in posamezniki iz vplivnega kroga kranjske Save in Staneta Valanta. Skoraj desetina lastništva pa je v rokah malih in manjšinskih delničarjev. Kot vse slovenske holdinge je tudi Finetol močno prizadela finančna kriza, vrednost njegovih finančnih naložb pa je začela zaostajati za vrednostjo za kupčevanje najetih posojil. Zato sta uprava Finetola pod vodstvom Janka Kastelica in nadzorni svet te družbe delničarjem že na lanski skupščini predlagala umik delnic FINR z borze s ciljem, »da bi skoncentrirali lastništvo in povečali ekonomičnost poslovanja«. Na sliki levo Rajko Stanković - predsednik Društva Mali delničarji Slovenije (MDS). (foto Delo Toni Lombar)

Mali delničarji, organizirani v MDS, so to že tedaj zaznali kot zanje škodljiv manever in so na skupščini nasprotovali umiku delnic z borze. Uprava jim je namreč ponudila odpravnino v višini knjigovodske vrednosti delnice ob koncu leta 2011, povečano za četrtino. Z upoštevanjem dejstva, da je knjigovodska cena delnice že pred tem strmo padala, borzni tečaj pa je bil v času skupščine le še dober evro za delnico, v tako določeno odškodnino niso hoteii privoliti - domnevali so, da utegne biti potem takem odpravnina nič. Zahtevali so, naj se za osnovo vzame knjigovodska vrednost na zadnji dan leta 2010, ko je delnica veljala še 26,84 evra. Na skupščini so bili preglasovani, zmagal je predlog uprave, mali delničarji pa so napovedali izpodbijanje sklepov oziroma uveljavljanje ničnosti sklepa o umiku delnic z borze.

Celjsko sodišče kljub urgencam vse do danes še ni odločilo o primerni denarni odpravnini zaradi umika delnic.