Elektro Primorska

Mlinotest in igrice lastnikov, ki rešujejo sami sebe

Medij: Demokracija Avtorji: Kocjan Vida Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Slovenija Datum: 15. 11. 2012 Stran: 26

Bodo še eno uspešno slovensko podjetje spravili pod vodo? To je vprašanje, ki se že nekaj časa postavlja ob pogledu na vse, kar se dogaja v družbi Mlinotest iz Ajdovščine in okrog njenih lastnikov.

Skoraj tretjinski delež podjetja Mlinotest iz Ajdovščine je družba Vipa Holding »parkirala« pri neznanem ljubljanskem podjetju GO! svetovalno podjetje, d. o. o.

V podjetju Mlinotest iz Ajdovščine se že nekaj časa soočajo z večjimi poslovnimi oziroma lastniškimi težavami. V zadnjem letu so podjetje že dvakrat dokapitalizirali, v obeh dokapitalizacijah pa je kot glavni igralec sodeloval večinski lastnik Mlinotesta, to je družba Vipa Holding, ki je od preteklega tedna v likvidaciji. Družba Vipa Holding, ki se je ukvarjala s holdinškim in portfeljskim upravljanjem, investicijskim svetovanjem in trženjem investicijskih kuponov vzajemnih skladov, ie bila že dolgo v velikih težavah, julija letos pa je potihoma in čez noč prodala skoraj 30 odstotkov delnic Mlinotesta majhnemu in neznanemu podjetju GO! svetovalna, d. o. o., iz Ljubljane, ki pa kupnine še vedno ni plačalo. Po doslej znanih podatkih naj bi to v dogovoru z lastniki, to je družbo Vipa Holding, naredilo po obrokih. Več kot očitno je, da je družba Vipa Holding pred tem, ko so njeni lastniki sprejeli sklep o likvidaciji družbe, umaknila del svojega premoženja v »varne« roke. S tem so seveda izigrali upnike. Zelo pomembno je tudi to, v čigavih rokah bo na koncu pristalo pomembno ajdovsko podjetje Mlinotest.

Kaj se torej dogaja z Mlinotestom?

Kaj konec Vipe Holdinga pomeni za ajdovska podjetja?

Medij: Finance Avtorji: Lipnik Karel Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja Datum: 06. 11. 2012 Stran: 8

David Nabergoj iz Mlinotesta meni, da likvidacija Vipe Holdinga obeta konec vladavine finančnikov v realnem sektorju

Vipa Holding bo po današnji skupščini delničarjev likvidirana. Družba ima več kot 11 tisoč malih delničarjev in je največji delničar ajdovskega Mlinotesta. Predsednik uprave Mlinotesta David Nabergoj upa, da lastniška sprememba ne bo pomembno vplivala na poslovanje.


Na današnji seji skupščine delničarjev novogoriške Vipe Holdinga bodo delničarji glasovali o redni likvidaciji družbe. »Razlog za prenehanje družbe so zaostrene gospodarske razmere ter slaba likvidnost družbe. Čepravje družba že radikalno znižala vse svoje stroške in nima več zaposlenih, ne more več poslovati tako, da bi ustvarjala pozitivne donose za svoje lastnike,« je uprava zapisala v sklicu današnje skupščine. Ključno vlogo na skupščini bo imela 80-odstotna lastnica Vipe Holdinga, družba Vipa pod vodstvom Boruta Kuharica.

Kdo je glavni v holdingu?

Vlada od energetskih družb zahteva ves dobiček

Medij: Delo Avtorji: Tavčar Borut Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 11. 07. 2012 Stran: 10

Presežki za državo Zaradi vsiljene naložbe Elesa in Gen energije v NKBM v slovenski energetiki 15 milijonov evrov manj dobička

Ljubljana - Energetika je eden redkih delov slovenskega gospodarstva, ki še ustvarja dobičke in je v veliki meri v lasti države, ta pa je v finančnih škripcih. Zato na tako rekoč vseh skupščinah energetskih družb vlada zahteva razdelitev vsega dobička lastnikom.


V Elektru Maribor sta že uprava in nadzorni svet predlagala razdelitev celotnega dobička, ki je znašal slabega 3,7 milijona evrov. Bruto dividenda je tako znašala 0,11 evra. V družbi tako niti niso razmišljali, kam bi vložili dobiček, če ga država in mali delničarji ne bi vzeli. V Elektru Primorska pa so lastniki pustili le 3517 evrov. Elektro Celje bo za dividende razdelil slabega 2,5 milijona evrov dobička. Bruto dividenta bo znašala 0,1023 evra. Elektro Gorenjska bo delničarjem v 90 dneh od skupščine 2. julija razdelil 1,4 milijona evrov oziroma 0,08 evra bruto na delnico. V Elektru Gorenjska so si želeli del dobička preusmeriti v razvoj in investicije.

Dobiček bi porabili drugače

Skupščina Elektra Ljubljana bo 31. avgusta. Njegov bilančni dobiček za leto 2011 znaša 2,2 milijona evrov, upajo pa, da ga bodo obdržali. »Letošnji načrt naložb je v finančnem pogledu zmanjšan na tretjino potreb načrta razvoja distribucijskega omrežja električne energije v Sloveniji od leta 2011 do 2020, na katerega je ministrstvo za gospodarstvo dalo pisno soglasje,« pravijo v Elektru Ljubljana.

Vlada želi še dodatno zvezati roke AUKN

Medij: Dnevnik Avtorji: Cirman Primož Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 30. 06. 2012  Stran: 9

Pred skupščinami ji je prepovedala glasovanje o nasprotnih predlogih

Ljubljana - Vse kaže, da se je vlada Janeza Janše v spopadu z Agencijo za upravljanje kapitalskih naložb (AUKN), kije v zadnjih tednih blokirala več njenih predlogov za imenovanja v nadzorne svete družb v lasti države, odločila spremeniti taktiko.

Potem ko agencija na več skupščinah na dnevne rede ni želela uvrstiti predlogov vlade za imenovanje novih nadzornikov (ti so po oceni agencije v nasprotju z zakonom o upravljanju kapitalskih naložb), bo vlada to očitno skušala doseči z več novimi »orodji«. V predlogu za glasovanje na skupščinah Elektra Maribor in Elektra Gorenjska, ki gaj e sprej ela v sredo, je namreč vlada AUKN eksplicitno prepovedala tako vlaganje lastnih predlogov kot glasovanj e o novih in nasprotnih predlogih, ki bi jih na sami skupščini vložili mali delničarji obeh podjetij.

Poleg tega, daje s tem agenciji, ki se je glasovanj o nasprotnih predlogih na več skupščinah do zdaj vzdržala, dodatno zmanjšala manevrski prostor pri upravljanju državnih naložb, je vrata v morebitne kadrovske prevzeme nadzornih svetov na stežaj odprla malim delničarjem. Tako v Elektru Maribor kot v Elektru Gorenjska agenciji namreč ni dala soglasja za izglasovanje razrešnice upravi in nadzornikom, s čimer je postavila temelje za njihov odpoklic. Obe družbi vodita člana oziroma simpatizerja SD: Boris Sovič (Elektro Maribor) in Bojan Luskovec (Elektro Gorenjska).

AUKN preprečila kadrovski naskok SDS in SLS na Elektro Celje

Medij: Dnevnik Avtorji: Vuković Vesna,Cirman Primož Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 20. 06. 2012 Stran: 20

Ljubljana - Potem ko Agencija za upravljanje kapitalskih naložb (AUKN) pred tednom dni na skupščini Zavarovalnice Triglav kljub domnevno drugačnemu naročilu vlade ni zahtevala zamenjave vseh članov nadzornega sveta, je vladi včeraj preprečila tudi kadrovski naskok na Elektro Celje.

Po naših informacijah je namreč vlada tik pred skupščino Elektra Celje AUKN poslala zahtevo za razširitev dnevnega reda s predčasnim odpoklicem dveh dosedanjih članov nadzornega sveta: Draga Stefeta, ki prihaja iz DeSUS, in Marije Žlak. Obenem naj bi vlada agenciji naložila imenovanje treh novih nadzornikov: nekdanjega poslanca SDS Mirka Zamernika, člana celjskega odbora te stranke Miloša Rovšnika, ki na Slovenskih železnicah (SŽ) vodi službo za prodajo in tarife, in podžupanje Mestne občine Celje Darje Turk (SLS). A o omenjenih delničarjih na včerajšnji skupščini Elektra Celje niso odločali Ravno nasprotno, AUKN se je vzdržala tudi glasovanja o imenovanju Dejana Božiča na edini prazen stolček v nadzornem svetu družbe. Božič, ki ga je na položaj predlagal aktualni nadzorni svet, je bil nato izvoljen z glasovi malih delničarjev. V nadzornem svetu Elektra Celje, ki ga vodi Rade Kneževič, sicer ostaja Nikolaj Abrahamsberg, po novem naj resnejši kandidat za generalnega sekretarja DeSUS.

Lastniki bodo svoje likvidnostne težave krpali z rekordnimi dividendami

Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 18. 06. 2012 Stran: 17

Ljubljana - Vse bolj je očitno, da kadrovske menjave, ki jih v nemalo primerih narekuje kar kabinet predsednika vlade, v letošnji skupščinski sezoni ne bodo edino jabolko spora. Že skupščine Mercatorja, Cinkarne Celje, Letrike (nekdanja Iskra Avto elektrika), Mladinske knjige založbe, Zavarovalnice Triglav ter prihajajoče skupščine Telekoma Slovenije, Heliosa, Krke in nekaterih drugih večjih podjetij namreč napovedujejo ostre boje zaradi delitve bilančnega dobička med upravami in delničarji.

Rast lastniških apetitov

»Seveda je razumljivo, da si uprave želijo imeti čim mehkejšo blazino pri upravljanju svojega posla. Toda prave potrebe po tem ni. Razen seveda če ima podjetje v investicijskem načrtu projekte, za katere p otrebuj e las tni kapital,« omenjena trenja pojasnjuje predsednik uprave družbe KD Skladi Matej Tomažin. »Kaj pretehta, bi moralo biti odvisno od argumentov menedžmenta, kako donosno bodo investirali zadržane dobičke in kakšne prihodnje koristi bi od tega imeli delničarji. Če teh argumentov ni dovolj, potem je edino smiselno, da se denar povrne vlagateljem v obliki dividend ali odkupov lastnih delnic,« dodaja Sašo Stanovnik iz Alte Invest.

17. skupščina družbe Elektro Primorska, d.d.

Od 11.06. do 22.06.2012 poteka zbiranje pooblastil za 17. redno skupščino družbe Elektro Primorska, d.d., ki bo potekala 27.06.2012 ob 11.00 uri, na sedežu družbe, Erjavčeva 22, Nova Gorica (velika sejna soba /pritličje). 

Za tisk pooblastila kliknite tukaj. Odprla se vam bo datoteka v novem oknu, katero si lahko natisnete in jo nato izpolnete, ter pošljete na naš naslov (Društvo MDS, Dalmatinova ulica 10, 1000 Ljubljana).

Za vse informacije smo vam dosegljivi na zgoraj navedenih kontaktih. Za več informacij o družbi Elektro Primorska pa kliknite tukaj.

Mali delničarji Elektra Maribor iščejo izhod iz lastništva

Medij: Dnevnik Avtorji: T. M. Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik
Datum: 11. 06. 2012 Stran: 20

Mali delničarji Elektra Maribor iščejo izhod iz lastništva

Ljubljana - Mali delničarji Elektra Maribor, ki imajo skupno nekaj več kot pet odstotkov vseh delnic, so na dnevni red prihajajoče skupščine uvrstili predlog, po katerem bi elektrodistributer »smel« od njih odkupovati lastne delnice. Po avgustu 2010 gre za nov poziv državi kot večinski lastnici družbe, naj jim vendarle omogoči izstop iz lastništva. Pod predlog se je podpisalo 17 manjšinskih delničarjev, med drugim Vipa Holding, ACH Hermana Rigelnika, številna podjetja Tomaža Ročnika, ciprsko podjetje Sunanco Limited, podjetje Bomor Jasne Mihelj Coustaurv pa tudi Probanka in z njo povezane družbe. Obenem so za novega nadzornika predlagali Rajka Stankoviča iz društva MDS, ki bi »spremljal dogajanje v zvezi z nakupi lastnih delnic«.

Če bi se država strinjala z njihovim predlogom, bi moral Elektro Maribor za vsako delnico plačati vsaj 70 odstotkov knjigovodske vrednosti, kar po zadnjih podatkih pomeni najmanj 4,87 evra. Če bi družba odkupila delnice od manjšinskih delničarjev, ki so izrazili interes za izstop, bi porabila najmanj osem milijonov evrov. Če bi izplačala še preostale, denimo Pivovarno Union, Ampelus Holding Igorja Laha in paradržavna podjetja, pa bi jo to stalo najmanj 33 milijonov evrov.

Po njihovem mnenju je to še najboljša možnost za obe strani, saj bi država postala 100-odstotna lastnica Elektra Maribor in bi lahko družbo enostavno prenesla na SODO. Vendarle ne moremo mimo dejstva, da so omenjene delnice, kot tudi delnice drugih elektrodistributerjev, nelikvidne, mali delničarji, ki so to v veliki večini postali po tem, ko je država z delnicami distributerjev zapolnila tako imenovano privatizacijsko luknjo, pa bi zanje iztržili precej več, kot bi zanje dobili na sivem trgu. 

Enak predlog tudi za skupščino Elektra Primorska

Elektro Primorska - podjetje za distribucijo električne energije

Datum skupščine: 
27.06.2012 - 12:00
Naslov: 
na sedežu družbe v Novi Gorici, Erjavčeva 22, velika sejna soba, (pritličje).
Status: 
arhivirana

Minister meni, da v recesiji regres ne bi smel presegati minimalne plače.

Medij: Delo Avtorji: Borut Tavčar Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo  Datum: 10. 03. 2012 Stran: 9
 
Zvonko Černač, minister za infrastrukturo in prostor je vodilnim v energetskih družbah poslal odprto pismo, v katerem jih opozarja na visoke plače, regrese in nagrade. Regrese bi morali znižati na raven minimalne plače, s čimer pa sindikati niso zadovoljni. Odločili se bodo v torek.

»Smo v recesiji, gospodarske razmere so zaostrene bolj, kot kdajkoli doslej,« seznanja energetike minister Zvonko Černač. Ugotavlja, da energetskih družb gospodarska kriza ni tako prizadela kot druge dejavnosti. Tudi zato, ker opravljajo nekatera podjetja v panogi monopolno dejavnost, druga imajo zagotovljene prihodke iz omrežnine ali državnega proračuna, tretja pa so pred velikimi investicijskimi izzivi, za katere država zagotavlja denar z odrekanjem izplačilom dobička oziroma z ustreznimi poroštvi.

Konkretno se je Černač lotil plač in regresov. Povprečna bruto plača v dejavnosti energetike z dodatki je lani presegala 2000 evrov, lanski regres pa je presegel 1600 eurov. »Vsi ti zneski so bili doseženi na pogajanjih in določeni v kolektivnih pogodbah v popolnoma drugačnih okoliščinah, ko nismo poznali recesije,« opozarja Černač.

Syndicate content

portalov

Tuje novice iz regije

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.