Elektro Maribor

16. skupščina družbe Elektro Maribor, d.d.

Od 11.06. do 22.06.2012 poteka zbiranje pooblastil za 16. redno skupščino družbe Elektro Maribor, d.d., ki bo potekala 29.06.2012 ob 11.00 uri, na sedežu družbe, Vetrinjska ulica 2, Maribor (sejna soba - II. nadstropje). 

Za tisk pooblastila kliknite tukaj. Odprla se vam bo datoteka v novem oknu, katero si lahko natisnete in jo nato izpolnete, ter pošljete na naš naslov (Društvo MDS, Dalmatinova ulica 10, 1000 Ljubljana).

Za vse informacije smo vam dosegljivi na zgoraj navedenih kontaktih. Za več informacij o družbi Elektro Maribor pa kliknite tukaj.

Mali delničarji Elektra Maribor iščejo izhod iz lastništva

Medij: Dnevnik Avtorji: T. M. Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik
Datum: 11. 06. 2012 Stran: 20

Mali delničarji Elektra Maribor iščejo izhod iz lastništva

Ljubljana - Mali delničarji Elektra Maribor, ki imajo skupno nekaj več kot pet odstotkov vseh delnic, so na dnevni red prihajajoče skupščine uvrstili predlog, po katerem bi elektrodistributer »smel« od njih odkupovati lastne delnice. Po avgustu 2010 gre za nov poziv državi kot večinski lastnici družbe, naj jim vendarle omogoči izstop iz lastništva. Pod predlog se je podpisalo 17 manjšinskih delničarjev, med drugim Vipa Holding, ACH Hermana Rigelnika, številna podjetja Tomaža Ročnika, ciprsko podjetje Sunanco Limited, podjetje Bomor Jasne Mihelj Coustaurv pa tudi Probanka in z njo povezane družbe. Obenem so za novega nadzornika predlagali Rajka Stankoviča iz društva MDS, ki bi »spremljal dogajanje v zvezi z nakupi lastnih delnic«.

Če bi se država strinjala z njihovim predlogom, bi moral Elektro Maribor za vsako delnico plačati vsaj 70 odstotkov knjigovodske vrednosti, kar po zadnjih podatkih pomeni najmanj 4,87 evra. Če bi družba odkupila delnice od manjšinskih delničarjev, ki so izrazili interes za izstop, bi porabila najmanj osem milijonov evrov. Če bi izplačala še preostale, denimo Pivovarno Union, Ampelus Holding Igorja Laha in paradržavna podjetja, pa bi jo to stalo najmanj 33 milijonov evrov.

Po njihovem mnenju je to še najboljša možnost za obe strani, saj bi država postala 100-odstotna lastnica Elektra Maribor in bi lahko družbo enostavno prenesla na SODO. Vendarle ne moremo mimo dejstva, da so omenjene delnice, kot tudi delnice drugih elektrodistributerjev, nelikvidne, mali delničarji, ki so to v veliki večini postali po tem, ko je država z delnicami distributerjev zapolnila tako imenovano privatizacijsko luknjo, pa bi zanje iztržili precej več, kot bi zanje dobili na sivem trgu. 

Enak predlog tudi za skupščino Elektra Primorska

Skupščine

Medij: Dnevnik Avtorji: Modic Tomaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 28. 05. 2012 Stran: 18

Petrol predlaga manjši nadzorni svet Istrabenza

Petrolbo skušalnaprihajajoči skupščini Istrabenza prepričati ostale delničarje k zmanjšanju članov nadzornega sveta, tako da bilastnike po novem zastopalile štirje člani namesto šestih. Svoj položaj bi izgubili Alenka Vrhovnik Težak, Franci Strajnar in Mirko Kaluža, na novo pa bi bil imenovan Andrej Baričič.

Terme Olimia s 45 centi dividende

Terme Olimia, ki so v lasti SŽ, NKBM Kada in še 666 malih delničarjev, bi izplačale 0,45 evra bruto dividende oziroma 266.000 evrov od skupno 3,66 milijona evrov bilančnega dobička. Isti dankonec junija bo potekala tudi skup ščina Term Olimia bazeni, ki jih lastniško obvladujejo Kad, Zvon Ena Holding - v stečaju in NKBM. Tem bi družba izplačala 0,22 evra bruto dividende oziroma skupno 111.000 evrov.

Menjave nadzornikov v Palomi

Na junijski skupščini Palome bodo (državni) lastniki imenovali dva nova nadzornika. Namesto odstopljenega Bojana Starmana bi imenovali Tomaža Primožiča, Simona Černeliča, kimupoteče mandat, pa bi zamenjali z Enzom Smrekarjem.

3,7 milijona evrov za lastnike Elektra Maribor

Elektro Maribor, podjetja za distribucijo električne energije

Datum skupščine: 
29.06.2012 - 11:00
Naslov: 
na sedežu družbe, v Mariboru, Vetrinjska ulica 2, velika (sejna soba – II. nadstropje).
Status: 
arhivirana

Minister meni, da v recesiji regres ne bi smel presegati minimalne plače.

Medij: Delo Avtorji: Borut Tavčar Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo  Datum: 10. 03. 2012 Stran: 9
 
Zvonko Černač, minister za infrastrukturo in prostor je vodilnim v energetskih družbah poslal odprto pismo, v katerem jih opozarja na visoke plače, regrese in nagrade. Regrese bi morali znižati na raven minimalne plače, s čimer pa sindikati niso zadovoljni. Odločili se bodo v torek.

»Smo v recesiji, gospodarske razmere so zaostrene bolj, kot kdajkoli doslej,« seznanja energetike minister Zvonko Černač. Ugotavlja, da energetskih družb gospodarska kriza ni tako prizadela kot druge dejavnosti. Tudi zato, ker opravljajo nekatera podjetja v panogi monopolno dejavnost, druga imajo zagotovljene prihodke iz omrežnine ali državnega proračuna, tretja pa so pred velikimi investicijskimi izzivi, za katere država zagotavlja denar z odrekanjem izplačilom dobička oziroma z ustreznimi poroštvi.

Konkretno se je Černač lotil plač in regresov. Povprečna bruto plača v dejavnosti energetike z dodatki je lani presegala 2000 evrov, lanski regres pa je presegel 1600 eurov. »Vsi ti zneski so bili doseženi na pogajanjih in določeni v kolektivnih pogodbah v popolnoma drugačnih okoliščinah, ko nismo poznali recesije,« opozarja Černač.

"V Vzajemni za interese vseh zavarovancev"

Medij: Večer Avtorji: Toplak Damijan Foto: Tit Košir Teme: Mali delničarji, ZPRE-1 zakon o prevzemih, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 06. 03. 2012 Stran: 11

Verniki so zaupali lastninske certifikate Krekovim skladom in ob tem cerkev napačno enačili z državo, meni Rajko Stankovič, predsednik MDS

V obdobju, ko mali delničarji v marsikaterem slovenskem podjetju doživljajo vedno bolj grenko izkušnjo delničarstva, smo se z Rajkom Stankovičem, predsednikom društva Mali delničarji Slovenije (MDS), pogovarjali o delovanju njihovega društva in o njihovih najbolj odmevnih akcijah v elektrodistribucijskih podjetjih, Vzajemni, holdingih Zvon, Savi, Merkurju, Perutnini Ptuj in številnih drugih primerih.


Čemu so društva malih delničarjev namenjena?

"Na področju delničarstva sem pričel delati 10. junija 2006 v društvu VZMD, vse do 12. marca 2009, ko sva se s predsednikom VZMD, Kristjanom Verbičem, zaradi različnih pogledov na delovanje društva in predstavljanja interesov malih delničarjev razšla. V MDS, ki smo ga ustanovili aprila 2009, smo vedno poiskali nekoga, ki je delničar v določenem podjetju, da je poleg lastnih nesebično branil interese drugih malih delničarjev. Vedno smo skušali najti nekoga, ki je užival zaupanje večjih delničarjev bodisi (nekdanjih) zaposlenih. Z lastnim zbiranjem pooblastil se letno udeležimo 45 do 50 skupščin, imamo 21-odstoten izplen vrnjenih pooblastil za zastopanje na skupščinah, kjer v povprečju zastopamo dva odstotka osnovnega kapitala in dobre tri odstotke glasovalnih pravic. Nastopamo tudi kot pooblaščenci v podjetjih, kot so Petrol, Gorenje, Pivovarna Laško, Mercator, kjer organizirano zbirajo pooblastila. Lani smo med temi družbami najboljši rezultat imeli na Gorenju, kjer smo zastopali 12,37 odstotka delničarjev, saj smo dobili pooblastilo podjetja Philipa Sluiterja (Home Products Europe), ki je 6,73-odstotni lastnik. Pri lastnih zbiranjih pooblastil bi izpostavil, da smo na lanski skupščini Krke zastopali 5,5 odstotka delničarjev, leto prej, ko se v zbiranje pooblastil ni vključila Krkina uprava, pa slabih 10 odstotkov. Že dve leti zapored smo največji zastopniki malih delničarjev v Žitu, kjer imamo na skupščini od 26- do 28-odstotno zastopanost kapitala in v obeh letih smo z nasprotnim predlogom uspeli z zvišanjem dividende, z nadzornikom žal ne. V zadnjem letu smo se aktivno vključili v zgodbo obeh cerkvenih' holdingov Zvon in tudi tu dosegli od 6- do 10-odstotno skupščinsko zastopanost."

Mačehovska država v elektropodjetjih

Kolikšen je vaš letni proračun za delovanje in kako pridete do teh sredstev?

Distribucije in Sodo v vojni zaradi omrežnine za priključno moč

Medij: Dnevnik Avtorji: Cirman Primož,Svenšek Katja Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 27. 01. 2012 Stran: 21

Ljubljana - Elektrodistribucijska podjetja in Sistemski operater distribucijskega omrežja (Sodo) so od včeraj očitno tudi uradno v vojni.

Njen končni cilj predstavlja za približno osem mi]ijonov evrov omrežnin za priključno moč, do katerih je upravičen Sodo, distribucije pa želijo, da pripade del tudi njim, in sicer za že zgrajeno omrežje, v katerega so v preteklosti vlagale same. Vse kaže, da so za zdaj glavno orožje v vojni mali delničarji, ki imajo v lasti petinske deleže v petih elektrodistribucijah. Ti so namreč prepričani, da jih bo država opehari]a tudi za do dva mi]ijona evrov na leto. A njihova ocena, da so kot delničarji upravičeni do dela j avnih daj atev, kar omrežnina je, odpira tudi vprašanje, ali lahko dejanski financerji gradnje in razvoja omrežja, torej porabniki električne energije, ki plačujejo omrežnino za prildjučno moč, od elektrodistribucij pričakujejo vračila vlaganj po zgledu Telekoma Slovenije.

Predstavniki države do dividend

Medij: Večer Avtorji: Toplak Damijan Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 19. 01. 2012 Stran: 9

Predvideno je, da naj bi podjetja v pretežni državni lasti za letošnje dividende namenila med tretjino in polovico lani ustvarjenega čistega dobička. Enako velja tudi za elektra podjetja

 Kmalu se bodo pričele redne skupščine delničarjev, zato smo predstavnike Agencije za upravljanje kapitalskih naložb RS (AUKN) poprosili, da nam vnaprej predstavijo, kakšno dividendno politiko bodo zasledovali v podjetjih z {nejposrednim pretežnim državnim lastništvom. Kako bodo pri tem upoštevali aktualno gospodarsko krizo, dejstvo, v kateri dejavnosti posluje posamezno podjetje, in konkretne okoliščine pri določenih konkretnih podjetjih.

Mimogrede, predlani je imel Telekom Slovenije ob slabitvah nekaterih finančnih naložb celo okrog 200 milijonov evrov izgube, pa so v AUKN z nasprotnim predlogom celo dosegli dvig izplačila dividende. Takrat so to utemeljevali z dobrim tekočim lanskim poslovanjem, močnim finančnim položajem Telekoma ter da višje izplačilo dividende ne ogroža likvidnosti podjetja, odplačevanja njegovih obveznosti in izvedbe tekočih investicij. "Politika dividend je pomemben element korporativnega upravljanja, ki mu v agenciji posvečamo posebno pozornost. Optimalna politika dividend namreč uravnava ravnotežje med tekočimi dividendami in prihodnjo rastjo poslovanja podjetja ter maksimizira tržne vrednost enote lastniškega kapitala in s tem premoženje lastnikov podjetja. Osnovna pričakovana stopnja dividendnega donosa za vsako posamezno podjetje v portfelju agencije se bo določila ob upoštevanju kapitalske strukture, pričakovane stopnje donosnosti kapitala, na izračunu optimalnih povprečnih tehtanih stroškov kapitala in na drugih ekonomsko upravičenih dejavnikih," pojasnjuje mag. Mojca Mele, ki v AUKN skrbi za odnose z javnostmi.

Uprava zavrnila bogato nagrado zaposlenim

Medij: Delo Avtorji: Močnik Blaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 28. 12. 2011 Stran: 10

Stavka v Elektru Primorska Uprava: Poslovni cilji družbe niso bili doseženi - Sindikat vztraja

Nova Gorica - Večina izmed 520 zaposlenih v Elektru Primorska je včeraj za tri ure prekinila delo, potem ko seje sindikat družbe odločil za stavko, ker uprava domnevno ni upoštevala kolektivne pogodbe. Sindikat bo stavko predvidoma nadaljeval do izpolnitve zahteve za izplačilo nagrade zaposlenim.


Vodstvo sindikata je že pretekli teden napovedalo skrajni ukrep zaposlenih, če jim uprava ne bo priznala 1465 evrov bruto nagrade. »Vse dozdajšnje uprave so kolektivno pogodbo prav razumele, zato ne vemo, zakaj bi si vsebino pogodbe zdaj razlagali drugače,« je dejal predsednik omenjenega sindikata Valter Vodopivec in nadaljeval: »Kolektivno pogodbo je treba izvajati, še posebno zato, ker nam uprava priznava, da smo naš del posla opravili uspešno.« Stavkajoči so namreč prepričani, da jim nagrada pripada, ko so zagotovili temeljne cilje družbe glede redne in kakovostne preskrbe odjemalcev električne energije, medtem ko v upravi Elektra Primorska (EP) opozarjajo, da letos ne bodo doseženi poslovni cilji. »Uprava ne odreka zaposlenim pravice do izplačila nagrade, vendar ob upoštevanju doseganja temeljnih poslovnih ciljev. Pri tem ostaja nerešeno vprašanje, kaj so temeljni poslovni cilji družbe. Ti med podpisnikoma kolektivne pogodbe nikoli niso bili natančno dogovorjeni,« so sporočili iz uprave.

Sedenje na dveh stolih (2)

Medij: Večer Avtorji: Zagomilšek Karin Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: Prejeli smo Datum: 02. 12. 2011 Stran: 11

V časniku Večer je bil v soboto, 26. 11. 2011, objavljen članek novinarja gospoda Borka de Cortija z zgornjim naslovom, v katerem je avtor zapisal zelo pomanjkljive navedbe in prejudiciral zaključke, ki so pravno neustrezni. V zvezi z navedbami v omenjenem članku pojasnjujemo, da so bile navedene napačne trditve v zvezi z institutom "začasne zamrznitve" v nadzornem svetu, ki je po njegovem navajanju "zakon ne pozna" in naj bi bil "tudi sicer sporen". To nikakor ne drži in glede teh njegovih navedb je treba pojasniti, da navedeni institut ureja in določa Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1). Določila ZGD-1 so glede tega jasna in nedvoumna, in sicer, da lahko nadzorni svet skladno z določilom 273. člena ZGD-1 največ za eno leto imenuje svojega člana za začasnega člana uprave, ki nadomešča manjkajočega člana uprave. V tem času takšna oseba ne sme delovati kot član nadzornega sveta. ZGD-1 pri tem ne razlikuje med predstavniki kapitala in delavcev v nadzornem svetu družbe. Tako gre pri navedbah v članku, da tega zakon "ne pozna" in podobno, bodisi za nepoznavanje zakona bodisi za namerno manipulacijo, zato nadaljnje komentiranje takšnih navedb iz članka in drugih podobnih, ki se navajajo v citiranem članku, v luči zgoraj citiranih določb ZGD-1 niti ni potrebno.

Syndicate content

portalov

Tuje novice iz regije

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.