Elektro Maribor

Preklic skupščine objavljen na AJPES-u z dne 19.05.2022 objava 5443833.

Medij: Večer (Gospodarstvo) Avtorji: Srečko Klapš Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Datum: Sre, 05. okt.. 2016 Stran: 6

Manjšinski delničarji se lahko nadejajo od 39 do 54 milijonov evrov za delnice elektrodistribucijskih podjetij. Če bodo sprejeli ponudbe, ki se vrtijo okoli tretjine knjigovodske vrednosti

Vsem petim slovenskim elektrodistribucijskim podjetjem, Elektro Maribor, Elektro Ljubljana, Elektro Celje, Elektro Gorenjska in Elektro Primorska, je lastnik Slovenski državni holding (SDH) s skupščinskim sklepom naložil odkup lastnih delnic. V dopisu delničarjem so na skupščinah pojasnjevali, da želijo na ta način urediti razmerja do manjšinskih delničarjev in jim omogočiti izstop iz lastništva po enakih cenah. Vrednost delnic so določili na osnovi poročil o ocenjeni vrednosti družb, ki jih je opravil "pooblaščeni ocenjevalec podjetij z licenco inštituta za revizijo". Na ta način so prišli tudi do razpona cen, ki temelji na optimistični in pesimistični napovedi poslovanja teh podjetij. Glede na to, da predlagane cene delnic dosegajo le od 21 do 42 odstotkov knjigovodskih vrednosti elektrodistribucijskih podjetij, SDH pojasnjuje da so pri cenitvah upoštevali bodoča investicijska vlaganja, naložbe v kapital odvisnih družb in finančni dolg.

Upoštevaje najnižjo in najvišjo predlagano ceno delnic bi manjšinski delničarji, ki jih je bilo konec avgusta letos še 3864, iztržili od 38,9 do 54,4 milijona evrov. Na SDH pojasnjujejo še, da je to možnost in ne obveznost, tako da se lahko delničarji na osnovi ponudbe odločijo, ali jo bodo sprejeli ali ne. Cenitve elektrodistribucijskim podjetjem sicer niso predložili, lahko razberemo iz odgovora Elektra Maribor na vprašanje delničarjev.

Društvo MDS: Cena je prenizka, višina bodočih naložb pa nerealna 

Medij: Večer (Maribor) Avtorji: I. S. E. Teme: Mali delničarji Datum: Čet, 01. sep.. 2016 Stran: 18

Elektro Maribor z razresnicama, dobiček bo šel delničarjem 

Skupščina Elektra Maribor je včeraj podelila razrešnico tako upravi kot nadzornem svetu. Skupščina je sprejela tudi odločitev, da se praktično celoten bilančni dobiček družbe v znesku 535 milijona evrov razdeli delničarjem družbe, pri čemer znaša bruto dividenda na delnico 0,1628 evra. Preostanek bilančnega dobička v višini 2483 evrov se bo prerazporedil v druge rezerve iz dobička. 

Ob tem je skupščina včeraj upravo družbe pooblastila tudi, da lahko od danes pa do 31. marca 2018 kupuje lastne delnice po ceni, ki ne bo nižja od 2,07 evra in ne višja od 2,76 evra za delnico. Temu v Društvu Mali delničarji Slovenije (MDS) ostro nasprotujejo, menijo namreč, da bi zgornja cena morala znašati toliko kot revidirana knjigovodska vrednost delnice, to je 7,58 evra. 

"Podlaga za razpon cene, ki jo je določil SDH, ostaja neznanka, saj je na SDH ne smejo' oziroma ne želijo razkriti niti delničarjem niti družbi sami, ki naj bi te lastne delnice odkupovala. V Društvu MDS zato delničarjem odsvetujemo prodajo delnic po tako nizki ceni," so zapisali v izjavi za javnost neposredno po skupščini. Društvo MDS je napovedalo tudi, da bo od SDH zahtevalo razkritje informacije javnega značaja in tako po uradni poti skušalo priti do skrivnostnih cenitev, ki so bile plačane z davkoplačevalskim denarjem.

Medij: Dnevnik (Poslovni Dnevnik) Avtorji: Katja Svenšek Teme: Mali delničarji , Rajko Stanković Datum: Pon, 08. avg.. 2016 Stran: 5

ENERGETIKA 

Nadzorni sveti petih elektrodistribucij dobivajo s prihajajočimi spremembami statutov znatno večjo moč. Skoraj ni odločitve, ki jo bo mogoče sprejeti brez njihove zelene luči.

Podjetjem za distribucijo električne energije se obeta nov ustroj upravljanja družb. V skladu z željami Slovenskega državnega holdinga (SDH) bodo na bližnjih skupščinah močno okrepili vlogo nadzornih svetov družb, M bodo po novem med drugim pristojni celo za imenovanje poslovodij v odvisnih družbah. 

Močno se zaostrujejo tudi pogoji za predsednika uprave elektrodistribucije, a kot pravijo v SDH, se ti po njihovem mnenju »ne zaostrujejo, temveč se prilagajajo pomembnosti te funkcije«. 

Ne kot podlaga za kadrovske spremembe 

Znatne spremembe statutov vseh petih elektrodistribucij (Elektra Ljubljana, Elektra Maribor, Elektra Celje, Elektra Gorenjska in Elektra Primorska) so spodbudile tudi ugibanja o morebitnih menjavah v vrhu distribucij, a v SDH pojasnjujejo, da ni vzročne povezave med spremembo statutov in spremembo v upravah družb. »Uprave ostajajo enočlanske,« so dodali. Distribucije imajo tudi sicer večinoma predsednike uprav s povsem »svežimi« mandati. Letos so nov mandat dobili šefi distribucij v Mariboru (Boris Sovič), Celju (Boris Kupec) in Primorski (Uroš Blažka), preostala dva (Andrej Ribič v Elektru Ljubljana in Bojan Luskovec v Elektru Gorenjska) pa sta na polovici mandata. 

Medij: Dnevnik (Poslovni Dnevnik) Avtorji: Katja Svenšek Teme: Mali delničarji Datum: Tor, 02. avg.. 2016 Stran: 5

ENERGETIKA

Začenja se konsolidacija državnega lastništva v elektrodistribucijah. Te bodo na zahtevo SDH na avgustovskih skupščinah iskale soglasje za odkup lastnih delnic. Malim delničarjem se pri tem obeta znatno nižje izplačilo od prvotnih napovedi.

Malim delničarjem v petih elektrodistribucijskih podjetjih, ki so vsa po vrsti v 80-odstotni lasti države, se po večletnem ujetništvu v lastništvu zdaj obeta izplačilo. Država in upravljalec njenega premoženja, Slovenski državni holding (SDH), molčita tako o ceni izplačila malih delničarjev kot o tem, kdo naj bi jo plačal. A kot kaže, bodo strošek ekonomske konsolidacije lastništva nosile distribucije same. Očitno pa lahko mali delničarji o izplačilu po knjigovodski vrednosti, ki bi za konsolidacijo celotnega sistema predstavljala dobrih 200 milijonov evrov stroškov, le sanjajo.

Ne 200 milijonov, prej štirikrat manj

Konsolidacijo lastništva petih elektrodistribucijskih družb - Elektro Ljubljana, Elektro Maribor, Elektro Celje, Elektro Primorska in Elektro Gorenjska -, kjer naj bi država postala 100-odstotna lastnica, predvideva strategija upravljanja državnega premoženja. Ta odgovora na vprašanje, kdo naj bi to plačal, ni dala. SDH je od pooblaščenega ocenjevalca vrednosti podjetij pridobil vrednotenje distribucij. »Ocenjena vrednost se šteje za poslovno skrivnost,« pravijo. 

Medij: Delo Avtorji: Tavčar Borut Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 01. 09. 2015 Stran: 9

Združevanje Gen-I in Elektro energija bi imela 58 odstotkov trga z elektriko, skupaj s skupino Petrol pa tudi 90 odstotkov trga s plinom

Ljubljana - Agencija za varstvo konkurence bo odločitev 0 nameravani združitvi Gen-1 z Elektrom energijo, hčerinsko družbo Elektra Ljubljana, sprejela do konca septembra. V Elektru Celje menijo, da so ukrepi, ki jih je predlagal Gen-I, povsem neprimerni.

Devet mesecev že traja postopek presoje korektivnih ukrepov, ki jih je prevzemnik Elektra energije Gen-I predlagal Agenciji za varstvo konkurence (AVK). Ukrepi, ki jih je potem AVK poslala konkurentom na trgu elektrike v tržni preizkus, bi morali odpraviti resen sum o skladnosti združitve dveh podjetij s pravili konkurence. V Gen-I o podrobnostih ne želijo govoriti do konca postopka, ravno tako ne v Elektru Ljubljana in AVK. V družbah, ki se želita združiti, pravijo le, da bi morali biti tako v AVK kot v gospodinjstvih zadovoljni, da se združujeta najcenejši in najdražji trgovec z elektriko, saj se bodo cene drugega gotovo znižale.

Odločba še ta mesec

Medij: Finance Avtorji: Tomažič Janez Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja Datum: 20. 08. 2015 Stran: 5

SEZONA SKUPŠČIN

Danes skupščina Krke, jutri skupščina Luke Koper. Skupni imenovalec? Višje dividende

Sezona skupščin podjetij, ki se marca začne s Petrolom, je na vrhuncu. Pogledali smo, koliko je država »potegnila« iz državnih podjetij in kaj to pomeni v primerjavi s prejšnjimi leti.

Danes je skupščina Krke (kaj lahko pričakujete, v članku na www.finance.si/8834563), jutri sledi skupščina Luke Koper. Na obeh bo predvidoma država z nasprotnim predlogom zahtevala izplačilo višjih dividend.

Koliko je državaletos že potegnila iz podjetij

Država ima približno osem milijard evrov premoženja, v nekaterih podjetjih je lastnica neposredno, v drugih pa prek SDH, Slovenskega državnega holdinga. Na letošnjih skupščinah - sezona seveda še ni končana -je za svoje deleže (neposredno, Sod, Kad, Zpiz) dobila izplačanih približno 108 milijonov evrov bruto dividend.

Medij: Delo Avtorji: Unknown Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 28. 07. 2015 Stran: 9

Predsednik uprave Elektra Primorske pravi, da je prostor za največ štiri trgovce z elektriko.

»Na tem malem trgu in ob nizkih maržah je prostor za tri do štiri trgovce, ne za deset, kot jih je zdaj,« meni Uroš Blažica, predsednik uprave Elektra Primorska in do nedavnega dve leti predsednik GIZ elektrodistributerjev.

Kot je bilo videti navzven, se je pet elektrodistribucij (Elektro Primorska, Ljubljana, Gorenjska, Celje in Maribor) ukvarjalo predvsem z nasprotovanjem sedanji ureditvi, ko ima koncesijo za upravljanje distribucijskega omrežja SODO, distribucije pa ne.

Imamo pet delniških družb, ki so vse v večinski državni lasti, nimajo pa neposrednih koncesij za upravljanje distribucijskih omrežij, to ima pred leti mogoče prehitro ustanovljena družba SODO (Sistemski operater distribucijskega omrežja). Ta organizacija ni učinkovita, imamo podjetje na papirju, ki ima koncesijo, nima pa infrastrukture in nima ljudi za njeno vzdrževanje. V določenih delih gre tudi za podvajanje del. SODO gradi šesto distribucijo, imamo pet zaokroženih omrežij, znotraj vsakega pa koščke omrežja SODO. Da je to neučinkovito, je ugotovilo tudi računsko sodišče, ki je vladi naložilo popravljalne ukrepe, zgodilo pa se ni nič. Dogovorili smo se le, da ustanovimo mešano delovno skupino, ta pa je pripravila sedem predlogov za prihodnjo organizacijo. Zdaj bi se bilo treba odločiti.

SODO je ostal tudi v novem energetskem zakonu.

Če vidimo cilj, je to majhna težava. Dober primer je odpis dolgov socialno najšibkejšim, predpis lahko nastane zelo hitro.

Katera različica bi bila najboljša?

Država naj distribucijam podeli neposredne koncesije, ta podjetja delujejo lokalno, morajo biti blizu odjemalcem, tudi drugače vpeta v lokalno okolje. Tako denarni tok ne bi imel ovinka prek SODO. To sicer ne pomeni ukinjanja SODO, eno družbo na ravni države potrebujemo, ki bo odgovorna za enotne standarde, prenos dobrih praks, sodelovanje na razpisih in podobno. Lahko se dogovorimo tudi za prevzem dela upravljanja omrežij.

Uradna ovira za to, da že 2007 niste dobili koncesij, so bili mali delničarji, ki jih imate med lastniki vse elektrodistribucije.

Pridobitev koncesije bi bila brez malih delničarjev pravno malce preprostejša, niso pa bistvena ovira. Če bi male delničarje izplačali, bi lažje odločali o povezovanju vseh distribucij v eno družbo, mali delničarji temu gotovo niso naklonjeni. V njih sicer ne vidim težave, zastopajo interese kapitala, ta pa ima interes kot uprave, da so družbe učinkovite in produktivne. Verjetno res ni namen, da se z infrastrukturo ustvarja dobiček, če že, bi ga morali vlagati nazaj v infrastrukturo.

Ideje za združitev elektrodistribucij so spet žive.

Te ideje so že stare, delno pa so tudi že uresničene. Prva ideja je bila prodati hčerinske trgovske družbe, z iztržkom izplačati male delničarje in na koncu združiti vse elektrodistribucije v eno. Menim, da bi bilo to slabo, poleg tega pa je na hitro neizvedljivo. Ne verjamem niti, da bi se stroški upravljanja distribucijskih omrežij kaj znižali.

Celoten članek si lahko preberete TUKAJ.