Elektro Maribor

Dobiček Elektra Maribor v rezerve

Medij: Večer Avtorji: G. R. Teme: Mali delničarji, ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 26. 08. 2010 Stran: 9

Delničarji Elektra Maribor so včeraj ob obravnavi letnega poročila na skupščini ugotovili, da je družba poslovala pozitivno. Dobiček je bil razporejen v druge rezerve. V povezavi s tem je bilo delo uprave in nadzornega sveta ocenjeno pozitivno, so včeraj sporočili iz družbe. Na skupščini so bili delničarjem podani vsi odgovori v zvezi z vračili preveč zaračunane električne energije in odgovori na vprašanja v zvezi s postopki sklepanja dodatkov k pogodbi o najemu elektrodistribucijske infrastrukture in izvajanju storitev za SODO (Sistemski operater distribucijskega omrežja).


Z vsemi glasovi prisotnih delničarjev je bila imenovana nova pooblaščena revizorska družba. Potrjene so bile spremembe statuta, ki se nanašajo na uskladitev z Zakonom o gospodarskih družbah in Energetskim zakonom. Skupščina predlogov manjšinskih delničarjev za ureditev izstopa malih delničarjev iz družbe ni potrdila zaradi nadaljnjih dogovarjanj in upoštevanja vrednosti družbe Elektro Maribor.

Elektro Celje - "z izgubo" in vložene izpodbojne tožbe - Elektro Maribor z dobičkom

Na današnji skupščini Elektro Celje, d.d., smo pooblaščenci Društva - Mali delničarji - Skupaj smo močnejši in Zavoda za zastopanje in izobraževanje malih delničarjev Maribor zastopali 4,01 % kapitalav in napovedali izpodbojne tožbe zaradi napačnih izkazov v bilancah, na skupščini Elektra Maribor pa smo zastopali 2,80 % prisotnega na skupščini.

Celje in Maribor, 25. Avgusta 2010 on 10.00 in 13.00 uri
 
MALI  DELNIČARJI  ZAHTEVALI  POJASNILA POSLOVNIH POROČIL
 
Po predstavitvi poslovnega poročila za leto 2009 je predsednik Društva MDS Rajko Stanković zahteval odgovore na naslednja odprta vprašanja oz. dileme:
 
ELEKTRO CELJE
 
-          - Elektro Celje bo iz naslova poračuna preveč plačane omrežnine v letih 2004 do 2009 dobilo 4.328.261 EUR, (ni izkazano v bilanci 2009), ta denar naj bi prejeli v letih 2011 in 2012.
-          - Elektro Celje vrača in bo skupno vrnil odjemalcem zaradi neupravičenega dviga cene električne energij 2.261.555 EUR z DDV.
-          - Rezervacije za kazen UVK iz leta 2009 znašajo, kar 1.901.570 EUR, ker je izrečena kazan po novi strožji zakonodaji.
 
ELEKTRO MARIBOR
 
-          - Elektro Maribor bo iz naslova poračuna preveč plačane omrežnine v letih 2004 do 2009 dobilo kar 6.082.158,85 EUR, kar ni izkazano v bilanci 2009, a naj bi ta denar prejelo šele v letih 2011 in 2012.
-          - Elektro Maribor bo vrnil odjemalcem zaradi neupravičenega dviga cene električne energij 3.420.000,00 EUR z DDV.
-          - Rezervacije za kazen UVK iz leta 2009 znašajo, kar 2.561.854 EUR, ker je izrečena kazan po novi strožji zakonodaji.

 
BILANČNA IZGUBA V ELEKTRO CELJE, KI TO NI, DOBIČEK V ELEKTRO MARIBOR VIŠJI  
http://24ur.com/bin/video.php?media_id=60509549&section_id=4&article_id=3396099
 
Tako je Elektro Celje samo v letu 2009 plačal 4.066.851 EUR preveč za omrežnino, na drugi strani pa izkazuje izgubo v višini 1.682.361,95 EUR. Hkrati pa bo za vračilo preveč plačane električne energije namenil 2.262.554,94 EUR z DDV. Če torej seštejemo vse te postavke ELEKTRO CELJE ni poslovalo z izgubo, ampak z dobičkom v višini 121.934,00 EUR. Po enakem kriteriju, bi bil dobiček v Elektro Maribor letos višji in sicer 5 mio EUR.
 
Za ogled prispevka o dogajanju na skupščini Elektro Celje iz oddaje 24 ur ob 19.00 uri (POP TV z dne 25.8.2010) kliknite na sliko ali TUKAJ. 
  

Pogodbe Perutnine ostajajo skrivnost

Medij: Večer Avtorji: Toplak Damijan Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 24. 08. 2010 Stran: 10

Če je Klemen Sešok s Perutnino Ptuj ali s kakšnim od delničarjev dejansko podpisal svetovalno pogodbo, zadnje skupščine delničarjev ne bi bil smel voditi. Združenja (malih) delničarjev od Perutnine in z njo povezanih oseb naj ne bi prejela finančnih sredstev za svojo neudeležbo na skupščini


Po nedavni skupščini delničarjev Perutnine Ptuj, ki ima še vedno domala 10 tisoč delničarjev, je ostala odprtih cela vrsta vprašanj. Poročali smo, da je skupščino vodil Klemen Šešok iz družbe Taxgroup, sicer sin Dušana Šešoka, donedavnega predsednika Košarkarske zveze, ter direktorja in pomembnega lastnika ljubljanske Iskre. Klemen Šešok je širši javnosti postal bolj znan v zadnjem času, ko se je v medijih veliko pisalo o sumljivem prekupčevanju in spremembah namembnosti zemljišč v Ljubljani. Na skupščini je Klemna šešoka Vladimir Bilič, sicer zastopnik delničarjev Perutnine (družb Ibiko in List), izrecno povprašal, ali je v pogodbenem ali pooblastitvenem razmerju bodisi s Perutnino ali katerim izmed njenih (večjih) delničarjev, pa predsedujoči skupščine in ne predsednik Perutnine uprave, dr. Roman Glaser, na to vprašanje nista želela odgovoriti.

Združenje distribucij za sejnine in študije odštelo tretjino dobička Elektra Ljubljana

Medij: Dnevnik Avtorji: Primož Cirman Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni dnevnik Datum: 13. 08. 2010 Stran: 20
 
Ljubljana - Devetnajst skupščin, pet delovnih in osem projektnih skupin, 230.000 evrov za študije in 122.600 evrov za sejnine.
 
Poleg tega, da je gospodarsko interesno združenje distribucij samo za sejnine lani porabilo 122.600 evrov, njegovo delo pozorno spremlja urad za varstvo konkurence (vodi ga Jani Soršak), ki je distributerje že oglobil zaradi kartelnega dogovora pri podražitvi elektrike.
To je bilanca lanskega dela gospodarsko interesnega združenja (GIZ) distribucije električne energije, ki ga je leta 1996 ustanovilo pet državnih elektrodistribucijskih podjetij. Če je to bilo sprva res namenjeno skupnemu nastopanju elektrodistributerjev pred državo, se je v zadnjih letih očitno razvilo v domala samostojni birokratski aparat, ki ga upravlja pet direktorjev elektrodistribucij in njihovi ožji sodelavci. "Tovrstna gospodarsko interesna združenja so načeloma vedno sporna, tako pri pomorskih agentih kot pri bančnikih, zato njihovo delo pozorno spremljamo," meni direktor urada za varstvo konkurence (UVK) Jani Soršak.
 
Prav v luči dejstva, da je urad že pred dvema letoma ugotovil, da so distributerji s kartelnim dogovorom pri podražitvi električne energije izkrivljali konkurenco, je pomenljiv podatek, da se je pet predsednikov uprav elektrodistribucijskih podjetij, ki bi si vsaj na papirju morala konkurirati, zgolj v okviru skupščine GIZ lani v povprečju sestalo več kot enkrat na mesec. V okviru skupščine omenjenega združenja so namreč izpeljali dvanajst rednih in tri izredne seje, še štirikrat pa so se "srečali" korespondenčno.
 

Vlada tudi uradno razbila elektrodistribucije na dva dela

Medij: Dnevnik Avtorji: (sta), (pc) Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni dnevnik Datum: 11. 08. 2010 Stran: 24
 
Ljubljana - Vlada je včeraj prižgala zeleno luč za prenos infrastrukture z vseh elektrodistribucijskih podjetij na družbo Sistemski operater distribucijskega omrežja (Sodo). Ta bo tako tudi uradno postala lastnica tako imenovanih omrežnih delov distribucij, s čimer bo te več kot tri leta po uradnem odprtju trga tudi za gospodinjstva razbila na dva dela. Kot smo že poročali, obstaja možnost, da bo vlada s trženjskimi deli elektropodjetij v prihodnjih mesecih dokapitalizirala Holding slovenske elektrarne (HSE). 
 
Iz vladnega urada za komuniciranje so včeraj sicer sporočili, da se bodo tako infrastrukturna sredstva prenesla s podjetij, v katerih ima država 79,5-odstotni delež, na podjetje v 100-odstotni državni lasti. Prenesla se bodo tudi sredstva iz naslova povprečnih stroškov priključevanja, ki so bila na omenjene distributerje električne energije prenesena v obdobju od 1. julija 2007 do 31. decembra 2009. S tem naj bi vlada izpolnila zahteve računskega sodišča, ki je pred dobrim letom dni ugotovilo, da izvajanje gospodarske javne službe Sodo v drugi polovici leta 2007 ni bilo uspešno, učinkovito in gospodarno.
 
Gospodarsko ministrstvo je nato v odzivnem poročilu predvidelo reorganizacijo v štirih korakih: razdelitev sedanjih petih distribucijskih podjetij na pet tržnih in pet omrežnih družb, dokapitalizacija družbe Sodo z državnim deležem v petih omrežnih družbah, pridobitev 100-odstotnega deleža v omrežnih družbah, ali z odkupom ali menjavo, ter združitev Soda in omrežnih podjetij v enovito družbo. Te ukrepe je računsko sodišče ocenilo kot zadovoljive.

 

Gantar & Co. bi delnice elektropodjetij zamenjal za državne obveznice

Medij: Finance Avtorji: Weiss Monika Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja Datum: 06. 08. 2010 Stran: 4

Manjšinski delničarji petih slovenskih elektrodistribucij zahtevajo, da se do konca leta oblikujejo končni predlogi za njihov lastniški izstop iz teh podjetij. A država kot večinska lastnica njihovega predloga na avgustovskih skupščinah elektrodistribucijskih podjetij, kot kaže, ne bo podprla.


»Poslovanje elektrodistributerjev gre po našem mnenju v škodo manjšinskih delničarjev, na primer investicijska politika, s čimer se pospešeno znižuje vrednost naložbe manjšinskih delničarjev. Zato bi morali izstop urediti čim prej,«trdijo na družbi pod okriljem Matjaža Gantarja KD Kapital, ki ima skoraj šest odstotkov Elektra Ljubljana.

In kaj bi »mali delničarji« - med njimi je vrsta izkušenih vlagateljev, od KD Kapitala, NKBM, Probanke, Triglava Stebra 1, Vipe Holdinga do Pivovarne Laško in Cinkarne Celje - radi v zameno za delnice elektropodjetij? »Kot primerno nadomestno premoženje ocenjujemo obveznice elektrodistributerjev z državno garancijo oziroma državne obveznice. Ali bi bile za zamenjavo primerne tudi delnice posameznih državnih podjetij, pa bi morali poznati strateške načrte teh podjetij in načrte države kot njihove lastnice, zato jih ne moremo vnaprej navajati,« odgovarjajo v KD Kapitalu.

MG: Proučujemo različice organiziranosti

A kot kaže, ne vodstva elektropodjetij ne država (gospodarsko ministrstvo) na skupščinah teh podjetij konec avgusta manjšinskim delničarjem ne bodo dali formalnih zavez, ki jih zahtevajo. Te pa so, da še letos dobijo končni predlog za izstop iz elektrodistribucijskih podjetij in se že do konca prihodnjega leta sklenejo vse pogodbe in dogovori za izstop.

Manjšinski delničarji elektrodistributerjev želijo iz lastništva

Medij: Dnevnik Avtorji: STA Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 02. 08. 2010 Stran: 15

Ljubljana - Manjšinski delničarji elektrodistributerjev želijo izstopiti iz lastništva teh družb. Manjšinski delničarji Elektra Gorenjske, Elektra Primorske, Elektra Celja, Elektra Ljubljane in Elektra Maribor skupščinam, ki so sklicane v avgustu in na katerih bodo delničarji med drugim odločali o delitvah bilančnih dobičkov za lani, predlagajo, da na njih odločajo tudi o izplačilu manjšinskih delničarjev.


V razširitvah dnevnih redov skupščin elektrodružb so predlagali, da poslovodstva predlog o izstopu izoblikujejo do konca leta in da se kot skrajni rok za uresničitev predloga postavi konec leta 2011. Kot izhaja iz predlogov razširitve dnevnih redov, objavljenih v petkovem Uradnem listu, skupščinam predlagajo, da se izstop manjšinskih delničarjev iz omenjenih elektrodružb izvede s pomočjo izdaje obveznic družbe ali druge energetske družbe v večinski državni lasti oziroma zamenjave delnic družbe, ki so v lasti manjšinskih delničarjev, z likvidnejšimi delnicami javne družbe v večinski državni lasti.

Manjšinski delničarji elektrodistributerjev ob tem skupščinam predlagajo sprejem sklepov, da morajo poslovodstva družb v sodelovanju z njimi končni predlog izstopa izoblikovati naj pozneje do 31. decembra letos. Kot so zapisali v obrazložitvah predlogov sklepov, so se za ta korak odločili, ker v nadzornih svetih nimajo svojih predstavnikov in ker ne razpolagajo z relevantnimi načrti za reševanje tega vprašanja. Dodali so, da so že na lanskih skupščinah pokazali velik interes za reševanje te problematike, vendar vse do sedaj niso našli sporazumne rešitve.

Kljub nasprotovanju za posebnega revizorja Tekstine imenovana Valuta

Medij: Dnevnik Avtorji: Modic Tomaž,Nuredini Luki Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 24. 07. 2010 Stran: 19

Ljubljana - Malim delničarjem Tekstine na včerajšnji skupščini ni uspelo z nasprotnim predlogom o imenovanju posebnega revizorja Ernst&Young, ki bi preveril nekatere posle družbe. Petodstotni lastnik, podjetje Verdin Naložbe Roberta Držana, je namreč na skupščino prišel z nasprotnim predlogom, da se za posebnega revizorja imenuje družba Valuta, saj naj bi bila cenejša.


S tem se niso strinjali Abanka DSU, GBD ter GBD BPH, ki imajo skupaj v lasti dobrih 15 odstotkov ajdovske Tekstine, vendar je bil predlog kljub temu sprejet. Kot nam je pojasnil Robert Znidar iz borznoposredniške družbe GBD, je predlog sicer vsebinsko enak predlogu Abanke DZU, vendar so mu nasprotovali, ker gre za družbo, za katero ni nobenih referenc iz področja revizije, tako da bodo za zdaj počakali na njihovo poročilo. Kot smo že poročali, je Abanka DSU želela, da naj revizor Ernst&Young med drugim preveri posle med Tekstino, njeno nekdanjo hčerinsko družbo Tekstika, Svilo In (prek katere direktor Tekstine Simeon Špruk obvladuje Tekstino) ter skrivnostnim podjetjem FNPV

ELEKTRO MARIBOR, podjetja za distribucijo električne energije

Razširitev dnevnega reda je objavljena  v UL RS štev.62/2010 z dne 30.07.2010 stran 2075

Datum skupščine: 
25.08.2010 - 13:00
Naslov: 
na sedežu družbe, v Mariboru, Vetrinjska ulica 2, velika (sejna soba – II. nadstropje).
Status: 
arhivirana

Iz ajdovske Tekstilne pod vodstvom Spruka odtekalo na stotisoče evrov

Medij: Dnevnik Avtorji: Modic Tomaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 26. 05. 2010 Stran: 26

Ljubljana - Če se ajdovska tekstilna tovarna v izgubi utaplja že vse od leta 2005, ko se je za njeno krmilo zavihtel Simeon Špruk, pa so njeni manjšinski delničarji bistveno bolj zaskrbljeni zaradi vprašljivih kupčij z delnicami in nepremičninami, zavajanja pri propadli dokapitalizaciji, odpisov terjatev in nazadnje še zamolčane prodaje hčerinske družbe.


Ker menijo, da so bili oškodovani, so Špruka na skupščini 10. maja pozvali k imenovanju posebnega revizorja, ki bo razčistil vse dileme, sicer bodo to skušali doseči prek sodišča. Direktorju in večinskemu lastniku sta se po robu postavila Edvard Abram in Robert Znidar, ki sta na skupščini zastopala Abančno DZU (dobre štiri odstotke) ter GBD, GBD BPD in Borisa Eržena (skupaj 12,42 odstotka). Uspela sta mu celo preprečiti spremembo statuta družbe, ne pa tudi izglasovanja razrešnice.

Na skrivaj prodal Tekstiko

Delničarji so bili presenečeni, ko so v poslovnem poročilu za leto 2009 prebrali, da Tekstina že več kot pet mesecev ni več lastnica invalidskega podjetja Tekstilca. Decembra 2009 ga je namreč za pičlih 76.000 evrov prodala družbi BPD Fida Tomaža Pogorelca, in to le nekaj dni zatem, ko je Tekstina vanjo vložila 880.000 evrov. Ker jo je že lanskega julija dokapitalizirala za pol milijona evrov, je s prodajo ustvarila velikansko izgubo, skoraj 1,7 milijona evrov (dolgoročna naložba v Tekstiko je bila že prej vredna nekaj sto tisoč evrov). »Pri tem nakupu je šlo za poslovno odločitev pravnega subjekta,« je bil Pogorelec skop s pojasnili.

Syndicate content

portalov

Tuje novice iz regije

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.