Elektro Maribor
Dobiček Elektra Maribor v rezerve
Medij: Večer Avtorji: G. R. Teme: Mali delničarji, ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 26. 08. 2010 Stran: 9
Delničarji Elektra Maribor so včeraj ob obravnavi letnega poročila na skupščini ugotovili, da je družba poslovala pozitivno. Dobiček je bil razporejen v druge rezerve. V povezavi s tem je bilo delo uprave in nadzornega sveta ocenjeno pozitivno, so včeraj sporočili iz družbe. Na skupščini so bili delničarjem podani vsi odgovori v zvezi z vračili preveč zaračunane električne energije in odgovori na vprašanja v zvezi s postopki sklepanja dodatkov k pogodbi o najemu elektrodistribucijske infrastrukture in izvajanju storitev za SODO (Sistemski operater distribucijskega omrežja).
Z vsemi glasovi prisotnih delničarjev je bila imenovana nova pooblaščena revizorska družba. Potrjene so bile spremembe statuta, ki se nanašajo na uskladitev z Zakonom o gospodarskih družbah in Energetskim zakonom. Skupščina predlogov manjšinskih delničarjev za ureditev izstopa malih delničarjev iz družbe ni potrdila zaradi nadaljnjih dogovarjanj in upoštevanja vrednosti družbe Elektro Maribor.
Elektro Celje - "z izgubo" in vložene izpodbojne tožbe - Elektro Maribor z dobičkom
Pogodbe Perutnine ostajajo skrivnost
Medij: Večer Avtorji: Toplak Damijan Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 24. 08. 2010 Stran: 10
Če je Klemen Sešok s Perutnino Ptuj ali s kakšnim od delničarjev dejansko podpisal svetovalno pogodbo, zadnje skupščine delničarjev ne bi bil smel voditi. Združenja (malih) delničarjev od Perutnine in z njo povezanih oseb naj ne bi prejela finančnih sredstev za svojo neudeležbo na skupščini
Po nedavni skupščini delničarjev Perutnine Ptuj, ki ima še vedno domala 10 tisoč delničarjev, je ostala odprtih cela vrsta vprašanj. Poročali smo, da je skupščino vodil Klemen Šešok iz družbe Taxgroup, sicer sin Dušana Šešoka, donedavnega predsednika Košarkarske zveze, ter direktorja in pomembnega lastnika ljubljanske Iskre. Klemen Šešok je širši javnosti postal bolj znan v zadnjem času, ko se je v medijih veliko pisalo o sumljivem prekupčevanju in spremembah namembnosti zemljišč v Ljubljani. Na skupščini je Klemna šešoka Vladimir Bilič, sicer zastopnik delničarjev Perutnine (družb Ibiko in List), izrecno povprašal, ali je v pogodbenem ali pooblastitvenem razmerju bodisi s Perutnino ali katerim izmed njenih (večjih) delničarjev, pa predsedujoči skupščine in ne predsednik Perutnine uprave, dr. Roman Glaser, na to vprašanje nista želela odgovoriti.
Združenje distribucij za sejnine in študije odštelo tretjino dobička Elektra Ljubljana
Vlada tudi uradno razbila elektrodistribucije na dva dela
Gantar & Co. bi delnice elektropodjetij zamenjal za državne obveznice
Medij: Finance Avtorji: Weiss Monika Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja Datum: 06. 08. 2010 Stran: 4
Manjšinski delničarji petih slovenskih elektrodistribucij zahtevajo, da se do konca leta oblikujejo končni predlogi za njihov lastniški izstop iz teh podjetij. A država kot večinska lastnica njihovega predloga na avgustovskih skupščinah elektrodistribucijskih podjetij, kot kaže, ne bo podprla.
»Poslovanje elektrodistributerjev gre po našem mnenju v škodo manjšinskih delničarjev, na primer investicijska politika, s čimer se pospešeno znižuje vrednost naložbe manjšinskih delničarjev. Zato bi morali izstop urediti čim prej,«trdijo na družbi pod okriljem Matjaža Gantarja KD Kapital, ki ima skoraj šest odstotkov Elektra Ljubljana.
In kaj bi »mali delničarji« - med njimi je vrsta izkušenih vlagateljev, od KD Kapitala, NKBM, Probanke, Triglava Stebra 1, Vipe Holdinga do Pivovarne Laško in Cinkarne Celje - radi v zameno za delnice elektropodjetij? »Kot primerno nadomestno premoženje ocenjujemo obveznice elektrodistributerjev z državno garancijo oziroma državne obveznice. Ali bi bile za zamenjavo primerne tudi delnice posameznih državnih podjetij, pa bi morali poznati strateške načrte teh podjetij in načrte države kot njihove lastnice, zato jih ne moremo vnaprej navajati,« odgovarjajo v KD Kapitalu.
MG: Proučujemo različice organiziranosti
A kot kaže, ne vodstva elektropodjetij ne država (gospodarsko ministrstvo) na skupščinah teh podjetij konec avgusta manjšinskim delničarjem ne bodo dali formalnih zavez, ki jih zahtevajo. Te pa so, da še letos dobijo končni predlog za izstop iz elektrodistribucijskih podjetij in se že do konca prihodnjega leta sklenejo vse pogodbe in dogovori za izstop.
Manjšinski delničarji elektrodistributerjev želijo iz lastništva
Medij: Dnevnik Avtorji: STA Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 02. 08. 2010 Stran: 15
Ljubljana - Manjšinski delničarji elektrodistributerjev želijo izstopiti iz lastništva teh družb. Manjšinski delničarji Elektra Gorenjske, Elektra Primorske, Elektra Celja, Elektra Ljubljane in Elektra Maribor skupščinam, ki so sklicane v avgustu in na katerih bodo delničarji med drugim odločali o delitvah bilančnih dobičkov za lani, predlagajo, da na njih odločajo tudi o izplačilu manjšinskih delničarjev.
V razširitvah dnevnih redov skupščin elektrodružb so predlagali, da poslovodstva predlog o izstopu izoblikujejo do konca leta in da se kot skrajni rok za uresničitev predloga postavi konec leta 2011. Kot izhaja iz predlogov razširitve dnevnih redov, objavljenih v petkovem Uradnem listu, skupščinam predlagajo, da se izstop manjšinskih delničarjev iz omenjenih elektrodružb izvede s pomočjo izdaje obveznic družbe ali druge energetske družbe v večinski državni lasti oziroma zamenjave delnic družbe, ki so v lasti manjšinskih delničarjev, z likvidnejšimi delnicami javne družbe v večinski državni lasti.
Manjšinski delničarji elektrodistributerjev ob tem skupščinam predlagajo sprejem sklepov, da morajo poslovodstva družb v sodelovanju z njimi končni predlog izstopa izoblikovati naj pozneje do 31. decembra letos. Kot so zapisali v obrazložitvah predlogov sklepov, so se za ta korak odločili, ker v nadzornih svetih nimajo svojih predstavnikov in ker ne razpolagajo z relevantnimi načrti za reševanje tega vprašanja. Dodali so, da so že na lanskih skupščinah pokazali velik interes za reševanje te problematike, vendar vse do sedaj niso našli sporazumne rešitve.
Kljub nasprotovanju za posebnega revizorja Tekstine imenovana Valuta
Medij: Dnevnik Avtorji: Modic Tomaž,Nuredini Luki Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 24. 07. 2010 Stran: 19
Ljubljana - Malim delničarjem Tekstine na včerajšnji skupščini ni uspelo z nasprotnim predlogom o imenovanju posebnega revizorja Ernst&Young, ki bi preveril nekatere posle družbe. Petodstotni lastnik, podjetje Verdin Naložbe Roberta Držana, je namreč na skupščino prišel z nasprotnim predlogom, da se za posebnega revizorja imenuje družba Valuta, saj naj bi bila cenejša.
S tem se niso strinjali Abanka DSU, GBD ter GBD BPH, ki imajo skupaj v lasti dobrih 15 odstotkov ajdovske Tekstine, vendar je bil predlog kljub temu sprejet. Kot nam je pojasnil Robert Znidar iz borznoposredniške družbe GBD, je predlog sicer vsebinsko enak predlogu Abanke DZU, vendar so mu nasprotovali, ker gre za družbo, za katero ni nobenih referenc iz področja revizije, tako da bodo za zdaj počakali na njihovo poročilo. Kot smo že poročali, je Abanka DSU želela, da naj revizor Ernst&Young med drugim preveri posle med Tekstino, njeno nekdanjo hčerinsko družbo Tekstika, Svilo In (prek katere direktor Tekstine Simeon Špruk obvladuje Tekstino) ter skrivnostnim podjetjem FNPV
ELEKTRO MARIBOR, podjetja za distribucijo električne energije
Razširitev dnevnega reda je objavljena v UL RS štev.62/2010 z dne 30.07.2010 stran 2075
Iz ajdovske Tekstilne pod vodstvom Spruka odtekalo na stotisoče evrov
Medij: Dnevnik Avtorji: Modic Tomaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 26. 05. 2010 Stran: 26
Ljubljana - Če se ajdovska tekstilna tovarna v izgubi utaplja že vse od leta 2005, ko se je za njeno krmilo zavihtel Simeon Špruk, pa so njeni manjšinski delničarji bistveno bolj zaskrbljeni zaradi vprašljivih kupčij z delnicami in nepremičninami, zavajanja pri propadli dokapitalizaciji, odpisov terjatev in nazadnje še zamolčane prodaje hčerinske družbe.
Ker menijo, da so bili oškodovani, so Špruka na skupščini 10. maja pozvali k imenovanju posebnega revizorja, ki bo razčistil vse dileme, sicer bodo to skušali doseči prek sodišča. Direktorju in večinskemu lastniku sta se po robu postavila Edvard Abram in Robert Znidar, ki sta na skupščini zastopala Abančno DZU (dobre štiri odstotke) ter GBD, GBD BPD in Borisa Eržena (skupaj 12,42 odstotka). Uspela sta mu celo preprečiti spremembo statuta družbe, ne pa tudi izglasovanja razrešnice.
Na skrivaj prodal Tekstiko
Delničarji so bili presenečeni, ko so v poslovnem poročilu za leto 2009 prebrali, da Tekstina že več kot pet mesecev ni več lastnica invalidskega podjetja Tekstilca. Decembra 2009 ga je namreč za pičlih 76.000 evrov prodala družbi BPD Fida Tomaža Pogorelca, in to le nekaj dni zatem, ko je Tekstina vanjo vložila 880.000 evrov. Ker jo je že lanskega julija dokapitalizirala za pol milijona evrov, je s prodajo ustvarila velikansko izgubo, skoraj 1,7 milijona evrov (dolgoročna naložba v Tekstiko je bila že prej vredna nekaj sto tisoč evrov). »Pri tem nakupu je šlo za poslovno odločitev pravnega subjekta,« je bil Pogorelec skop s pojasnili.