Društvo MDS

Delničarji družbe Intereuropa, d.d. so se na 34. redni skupščini seznanili s poslovanje skupine Intereuropa v minulem letu 2019. Ob tem so odločali o delitvi bilančnega dobička, ki lani znaša 7,9 milijona EUR, ter o  podelitvi razrešnice Nadzornemu svetu in Upravi družbe. Predsednik Društva MDS je na skupščini zastopal 475.345 delnic oz. 1,83 % prisotnega kapitala na skupščini družbe.

Koper, 27.08.2020

Pošta Slovenije je skupaj s konzorcijem prevzemnikov v letu 2019 zaključila prevzem Intereurope in za 1 delnico plačala 1,45 EUR na delnico in temu je tudi kasneje sledil tečaj delnice IEKG na borzi, ki je leto zaključila pri tečaju 1,43 EUR. Knjigovodska vrednost delnice pa se je v letu 2019 povečala iz 3,09 EUR na 3,18 EUR na dan 31.12.2019. Na skupščini bomo tudi vprašali kakšne načrte ima družba v prihodnje in kakšno dividendno politiko predvideva v prihodnje.

Društvo MDS je še pred skupščino podalo nasprotni predlog za delitev dividend

Statut družbe določa, da so do dividende upravičene tako redne kot prednostne delnice, ki pa imajo še pravico do dodatka v viši 1 centa na delnico. Tako smo v Društvu MDS predlagali dividendo v višini 0,14 EUR na redno delnico in 0,15 EUR na prednostno delnico. V kolikor bi tak predlog sprejet, bo pomenilo, da je dividendni donos 4,4 % glede na knjigovodsko vrednost delnice (3,18 EUR) in skoraj 9,8 % glede na tržno vrednost na ljubljanski borzi (1,43 EUR na dan 31.12.2019). Pri predlogu smo upošteval, da je družba še vedno zadolžena, saj neto finančni dolg/EBITDA še vedno znaša 3,9.  VZMD je svoj napačen predlog, ki ni bil skladen s 3 členom statuta statutom popravili in namesto 0,40 EUR predlagali delitev 0,24 EUR na delnico.

V obrazložitvi predloga uprave in NS je predsedujoči še enkrat povedal, da je bila družba prejemnica državne pomoči zaradi pandemije COVID 19 in prav tako je odložila za plačilo cca 4 mio EUR kreditov za dobo enega leta in bi morebitno izplačilo dividend pomenilo zavezo vračila državne pomoči z obrestmi, kot tudi kršitev zavez iz odloga prej omenjenega posojila.

V razpravi je več delničarjev izrazilo željo, da družba omogoči izstop pod enakimi pogoji kot je bil opravljen nakup večinskega deleža se pravi po 1,45 EUR za delnico, bodisi z iztisom, bodisi preko instituta odkupa v sklad lastnih delnic. Po opravljeni razpravi je po sprejemu proceduralnega predloga skupščina izglasovala z 90 % večino, da se dividenda ne deli, zato je VZMD najavil možnost izpodbijanja tega sklepa.

Uspešno poslovanje Skupine Intereurope in zmanjšanje njene zadolženosti

Skupina Intereuropa je v letu 2019 ustvarila 160,4 milijona evrov prihodkov od prodaje, kar je enako kot v letu 2018, ko so bili prihodki od prodaje najvišji v zadnjih šestih letih. Denarni tok iz poslovanja (v nadaljevanju: EBITDA) se je povečal za 13 odstotkov in znaša 14,0 milijona evrov. Poslovni izid iz poslovanja znaša 7,5 milijona evrov, čisti poslovni izid pa 4,2 milijona evrov. Bilančni dobiček znaša 7,9 mio EUR. Neto finančni dolg je ob zaključku leta 2019 znašal 54,4 milijona evrov, kar je za 5,8 milijona evrov manj kot ob koncu leta 2018. Navedeno se kaže tudi v izboljšanem kazalniku neto finančni dolg/EBITDA, ki se je v letu 2019 zmanjšal za 19,9 odstotka s 4,9-kratnika na 3,9-kratnik.  Skupina Intereropa je uspešno zaključila refinanciranje dolgov v januarju 2020, k uspešni izvedbi pa je izdatno pripomogla Pošta Slovenije, d. o. o., z izdajo poroštva k posojilu v višini 80 odstotkov zneska posojila.

Medij: Delo  Avtorji: Boris Šuligoj Teme:  mali delničarji Datum: Sreda, 26. avgust 2020 Splet: 18.03 Vir: TUKAJ

Zaradi ohlajanja gospodarstva in drugih razlogov je koprski logist lani pretovoril za pet odstotkov manj blaga kot v 2018.

Koper - Delničarji Luke Koper bodo čez mesec dni deležni dividend v višini 1,07 evra bruto na delnico. Luka bo 25. septembra za ta namen izplačala 14, 98 milijona evrov lanskega bilančnega dobička, to je po nasprotnem predlogu največjega lastnika SDH dva milijona evrov več, kot je ob sklicu skupščine predlagala uprava podjetja.
 

Vir fotografije: Boris Šuligoj (Delo).

Delničarji Luke so razrešnico izglasovali za vse člane uprave in nadzornega sveta, tudi za Mladena Jovičića iz vrst zaposlenih (sindikata žerjavistov), ki na zadnjih treh skupščinah edini ni prejel razrešnice. Neuradno pojasnilo za takšno racionalnejšo odločitev je bilo, da v minulem letu ni bilo nobenih kratkih stikov s sindikatom v družbi.

Za (višje) izplačilo dividend so se delničarji odločili kljub slabšemu poslovnemu izidu v primerjavi z letom 2018 in kljub dodatnemu padcu poslovanja v prvi polovici leta 2020. Skupščina Luka Koper je v letu 2019 ustvarila za 229 milijonov prihodkov, kar je sicer en odstotek več kot leto prej. Zaradi ohlajanja gospodarstva in drugih razlogov je koprski logist lani pretovoril za 5 odstotkov manj blaga kot v 2018. Že lani so zabeležili za tri odstotke manj pretovorjenih kontejnerjev ter šest odstotkov manj pretovorjenih avtov, ki sta paradna tovora pristanišča. EBITDA je leta 2019 znašal 73 milijonov evrov ali 26 odstotkov manj kot prejšnje leto, čisti poslovni izid pa je znašal 40 milijonov evrov ali 32 odstotkov manj.

V letu 2018 je pristaniškemu podjetju poslovni izid izredno izboljšalo enkratno izplačilo odškodnine za ponesrečeno dvigalo na terminalu za razsute tovore v višini 9,3 milijona evrov (v novega so letos investirali 14,9 milijona evrov). Največji vpliv na končni slabši poslovni izid so imeli predvsem stroški dela, ki so bili za 14,4 milijona evrov višji (zaradi zahtevanih sprememb modela zaposlovanja so lani redno zaposlili kar 461 delavcev, torej kar 42 odstotkov več). Poleg tega pa so v lanskem letu na račun takse za pretovor (zakona o drugem tiru) izplačali 4,8 milijona evrov.

Letošnje poslovanje pa je slabše deloma na račun ohlajanja gospodarstva in še veliko bolj na račun pandemije kovid 19. Poslovni izid iz poslovanja je ob polletju znašal 17 milijonov evrov in je bil še za dodatnih 42 odstotkov nižji od izida v polletju 2019. Kljub padcu poslovanja sta predstavnika pomorskih agencij Čedomir Bojanič in Gracijan Necmeskal pohvalila upravo, ker je Luka Koper s 15-odstotnim zmanjšanjem pretovora ostala v krogu konkurenčnih pristanišč, ki so v severnem Jadranu znižala pretovor za 12- do 20-odstotno. Pohvale je uprava Luke dobila tudi zato, ker niso zabeležili niti enega primera okužbe s korono.

Sta pa oba opozorila na hiter razvoj in velika vlaganja konkurenčnih pristanišč ter predlagala upravi Luke, da glasneje zahteva čimprejšnji začetek gradnje drugega tira, saj prav to najbolj zanima poslovne partnerje, ki se zato vse bolj spogledujejo s konkurenco. Predsednik Društva malih delničarjev Slovenije Rajko Stanković pa je opozoril na negospodarnost večjih delničarjev, ki od Luke Koper zahtevajo neracionalne tožbe proti Časarjevi upravi in tedanjim članom nadzornega sveta.

Zgolj tožba proti članom tedanjega nadzornega sveta v zadevi nakupa poslovnega deleža slovaškega podjetja TT Invest (gre za očitano škodo v višini 19 milijonov evrov, z obrestmi je zahtevek visok že 30 milijonov evrov, primer je zdaj na vrhovnem sodišču) je Luko Koper stala že več kot dva milijona evrov. Stanković je menil, da bi morala uprava še enkrat preučiti, kakšne možnosti ima v tem primeru že zato, ker je očitani škodni znesek najverjetneje nemogoče izterjati od tedanjih nadzornikov. Dimitrij Zadel je pojasnil, da so primer smiselnosti tožb že dvakrat obravnavali delničarji na skupščinah (leta 2014 in 2018) in obakrat zahtevali nadaljevanje postopkov. Vendar bo uprava ponovno preučila argumente in morda vnovič predlagala premislek skupščini delničarjev, da odloči o tem primeru.

Na današnji skupščini so delničarji odločali o rednih zadevah, tako so se seznanili s poslovanjem v letu 2019, hkrati pa odločali o podelitvi razrešnice upravi in nadzornemu svetu (NS), seveda pa so tudi  odločali o višini dividende za leto 2019. Prav tako so delničarji odločali o izboru revizorja za poslovno leto 2020 do 2020, o začasnem znižanju prejemkov članom NS za čas trajanja epidemije COVID 19 in še nazadnje so delničarji odločali še o spremembah statuta. Prav tako so se seznanili s stroški in stanjem tožb zoper bivše nadzornike glede na pooblastilo, ki ga je Upravi podelila skupščina leta 2010. Predsednik Društva MDS je zastopalo 1,78 % prisotnega kapitala na skupščini.

Koper, 26.08.2020

Leto 2019 čisti prihodki višji za 1 %, v letu 2019 tudi dodaten strosek 4,8 mio takse za drugi tir, stroški dela višji ker je Luka Koper zaposlila 1/3 novih sodelavcev, ki so prej po večini delali na IPS

Č

Čisti prihodki od prodaje so tako dosegli 229 milijonov evrov in so bili za 1 odstotek oziroma za 2,4 milijona evrov višji kot v letu 2018.

Luka Koper je z marcem 2019 začela plačevati novo takso na pretovor, ki je namenjena izključno izgradnji dodatnega tira do pristanišča, ki pa se jo je v celem letu nabralo za 4,8 milijona evrov,  kar za enak znesek neposredno zmanjšuje rezultat. 

Pri višjih stroških dela pa gre za izpolnitev zaveze, ki jo je Luka Koper dala delničarjem, državi in javnosti, da bo na novo postavila model delovanja pristanišča, ki bo v pretežni meri temeljil na lastnih kadrih. Zaradi tega se je število zaposlenih v lanskem letu povečalo za tretjino.

Poslovni izid iz poslovanja (EBIT) Skupine Luka Koper je tako v letu 2019 znašal 45 milijonov evrov, kar je za 35 odstotkov manj kot v letu 2018, vendar 3 odstotke več od načrtovanega. Poslovni izid iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA) je znašal 73 milijonov evrov, kar je za 26 odstotkov manj kot leto prej oziroma na ravni načrtovanega.

Čisti poslovni izid Skupine pa je znašal 40 milijonov evrov, kar je za 32 odstotkov manj kot v letu 2018, vendar presega načrt za 5 odstotkov.

Luka Koper v letnem poročilu tudi opozori, da je potrebno ob primerjavi  rezultatov poslovanja leta 2019 in 2018 upoštevati tudi vpliv izrednega dogodka odškodnine za dvigalo v višini 9,3 milijona evrov, prejete v letu 2018, kot posledice nesreče dvigala leto prej.

Posledice COVID 19 z zakasnitvijo – napoved za drugo polovico 2020 previdne

Uprava Luke Koper je v svojem sporočilu za javnost navedla, da se je zaradi COVID 19 zmanjšal pretovor surovin za avto industrijo in posledično jeklarne, upadel pa je tudi pretovor avtomobilov, po drugi strani pa se je povečal pretovor sipkih tovorov.

Uprava tudi pove, da okužbe v Luki Koper v času pandemije ni bilo in upa, da bo tako tudi v nadalje, saj so sprejeli številne ukrepe za zaščito zdravja vseh zaposlenih v teh razmerah in to še vedno budno spremljajo in nadgrajujejo.

Plan dela in investicij za 2020 previden, a vse investicije usmerjene v leto 2026

V tem trenutku je sicer nemogoče oceniti in napovedati vseh dolgoročnih posledic na blagovne tokove in preskrbovalne verige, še zlasti ob ponovnem vzponu rasti okužb. Na drugi strani, pa Uprava Luke Koper vse investicije, ki jih je Luka Koper predvidela v naslednjih petih letih namenja razvoju in povecanju zmogljivosti pristanisca in le to temelji na predpostavki, da bo prvi vlak zapeljal po novem tiru leta 2026, ki bo omogocil podvojitev sedanjih železniških prevozov tovora. Luka Koper v novo krizo zaradi COVID 19 vstopa v veliko boljšem finančnem stanju, kot je bila ob zadnji krizi leta 2008. Kot ena izmed primerjalnih prednosti Luke pa se je izkazala  tudi več namenskost pristanišča, ki omogoča da upad ene blagovne skupine lažje nadomestiti z drugo.

Stroški tožb zoper bivše nadzornike visoki kar 2 mio EUR, Luka Koper izgubila na 1 in 2 stopnji sedaj je v fazi revizije

Uprava je na skupščini razkrila, da je do sedaj za tožbe in pritožbe, ki jih je na Luka Koper vložila proti 8 bivšim članom NS iz časa uprave Roberta Časarja do sedaj porabila za stroške odvetnikov, taks, strokovnih podlag kot so cenitve in mnenja že cca 2 mio EUR. Luka Koper je v pravdi izgubila na prvi in drugi stopnji in je sedaj vložila zahtevo za revizijo, ki je v teku.

Spomnimo, da je Društvo MDS 26. maja 2010 pozval Agencijo za javni nadzor nad revidiranjem kot organ nadzora nad opravljanjem dejavnosti revizijskih družb s sedežem v Republiki Sloveniji, da začne z opravljanjem nadzora nad kakovostjo in zakonitostjo revidiranja revizijske družbe Deloitte & Touch v skladu s pristojnostmi in pooblastili, ki ji pripadajo po Zakonu o revidiranju (v nadaljevanju ZRev-2; Ur.l.RS št. 65/2008), in sicer naj se nadzor nanaša na preverjanje kakovosti dela omenjene revizijske družbe in njenega pooblaščenega revizorja, ki je v preteklih letih opravljal redne revizijske preglede vseh poslov družbe in potrjeval sprejeta letna poročila družbe Luke Koper d.d. Dejstvo, ki vzbuja dvom o pravilnosti, zakonitosti in nepristranskosti opravljenih predmetnih postopkov rednih revizijskih postopkov v družbi Luka Koper d.d. s strani revizijske družbe Deloitte & Touch in njenega pooblaščenega revizorja v predmetni zadevi, je, da Poročilo posebne revizije Luke Koper, d.d. z dne 10.12.2009 in Dopolnitev poročila posebne revizije Luke Koper, d.d. z dne 5.2.2010 vsebujeta ugotovitve o nepravilnostih pri poslovanju družbe Luka Koper d.d. in sklepanju spornih, netransparentnih poslov, ki jih je v imenu družbe Luka Koper d.d. sklepalo prejšnje poslovodstvo te družbe, kar pa pooblaščeni revizorji revizijske družbe Deloitte&Touch niso nikoli zaznali pri preverjanju pravilnosti poslovanja družbe Luka Koper d.d., niti niso morebitnih kakršnihkoli dvomov o zakonitosti in primernosti tovrstnih poslov zajeli v svojih poročilih.

Ker so nadzorniki bili v strokovnem dvomu so upravičeno pričakovali, da jih bo najeti revizor ustrezno informiral pred sprejemom odločitve, po navedbah tedanjih članov NS je revizor vse sinergijske učinke skupaj z nakupom 10 % deleža v slovaškem TTI ovrednotil na 50 mio EUR, NS pa je potem podal soglasje k nakupu za 25 mio EUR za ta 10 % deleža, medtem, ko je kasneje revizor PWC to isto ovrednotil na vsega 11,4 mio EUR, za kar so sedaj deležni tožbe tedanji nadzorniki.

Posledica tega so bile sprejete tudi domnevno škodljive odločitve prejšnjega Nadzornega sveta Luke Koper, saj sta bivša nadzornika g. Bojan Zadel in ga. Olga Franca na skupščini Luke Koper 26. 03. 2010 povedala, da sta  sporno investicijo nakupa 10-odstotnega deleža slovaške družbe TTI podprla v dobri veri, da je vredna najmanj 50,4 mio EUR in jo kupujejo z 50 % diskontom (kot so to zagotovili iz Deloitte & Touch) in ne samo 11. oz. 12. mio EUR, kot je to kasneje ugotovil PWC.

V Društvu MDS smo zato pozvali Upravo naj na osnovi dejstev iz izgubljenih sodb iz katerih izhajajo dejstva, da sodišče zaenkrat odgovornosti bivših nadzornikov ni ugotovilo in sedanjega premoženjskega stanja toženih nadzornikov razmisli ali je pravdanje še vedno smiselno glede na morebitni izplen iz tega, saj ocenjujemo da vsi toženi skupaj nimajo takega premoženja, ki se ga Luka Koper toži v višini 19,3 mio EUR, kar z obrestmi nanese že preko 30 mio EUR.

Skupščina delničarjev je odločala o rednih zadevah, kot so seznanitev z letnim poročilom, podelitev razrešnice Upravi in Nadzornemu svetu (NS) ter zmanjšanju plačil za NS v času epidemije COVID-19. Prav tako bo skupščina odločala o razporeditvi bilančnega dobička za preteklo leto, ki je znašal 820 tisoč EUR ter izvolila novega člana nadzornega sveta družbe. Predstavnika Društva MDS sta zastopala 69-971 delnic oz 9,46 % prisotnega kapitala na skupščini.

Ljubljana, 25. avgust 2020

Doseženi konsolidirani čisti prihodki od prodaje so bili glede na leto 2018 nižji za 1 %.

Nižji prihodki glede na leto 2018 so predvsem posledica odločitve ministrstva za šolstvo, s katero so učenci učna gradiva za drugi razred OŠ prejeli brezplačno in neposredno v šolah, in načrtovanega krčenja direktnih prodajnih poti in zavestne optimizacije obsega poslovanja na teh prodajnih poteh, pri čemer pa smo dodatno zniževali tudi stroške direktnih prodajnih poti in podpornih služb.

Skladno s sprejeto strategijo smo pri poslovanju z družbami na trgih JV Evrope z odprodajo zalog vzdrževali pozitivni denarni tok ter nadaljevali zmanjšanje izpostavljenosti do teh trgov.

Skupina MK je leto 2019 zaključila s konsolidiranim dobičkom iz poslovanja v višini 346.313 EUR ter s čistim dobičkom v višini 127.018 EUR.

S čistim dobičkom so poslovale družbe MK Založba, MK Trgovina, Cankarjeva založba, Grafika Soča, Mozaik knjiga, MK Sarajevo in MK Skopje. V MK Beogradu še naprej znižujemo čisto izgubo, zaradi upada maloprodaje ter nekoliko slabše prodaje novih knjižnih projektov pa še nismo dosegli planiranega pozitivnega poslovanja.

Delež kapitala v strukturi financiranja je konec leta 2019 znašal 50,9 %, kar pomeni, da je temeljna finančna struktura Skupine zdrava in stabilna.

Konec leta 2019 je bilo v 8 družbah Skupine MK 748 zaposlenih, kar je 42 manj kot konec leta 2018 in skladno z načrti.

Bilančni dobiček ostaja nerazporejen

Bilančni dobiček poslovnega leta 2019 v višini 820.712 EUR ostaja nerazporejen, saj je bila družba prejemnica državne pomoči zaradi posledic pandemije COVID 19 in bi morebitno izplačilo pomenilo, da mora to pomoč vračati skupaj z obrestmi.

Prav tako pa sta razrešnico dobila tako Uprava kot Nadzorni svet družbe.

Izvoljen nov član nadzornega sveta

Za člana nadzornega sveta družbe Mladinska knjiga Založba d.d., ki zastopa interese delničarjev je bil na predlog DUTB izvoljen g. Peter Kavčič, za mandatno dobo štirih let, ki prične teči z naslednjim dnem po sprejemu sklepa na skupščini delničarjev.

Medij: Finance Avtorji: Mt. K. Teme: mali delničarji Datum: 10.08.2020 Stran: 12  

Vrednost delnic na domači borzi je minuli teden v povprečju znova nekoliko upadla, najprometnejša Krka pa je vnovič osrečila delničarje z rastjo tečaja. Vlagatelji na ljubljanski borzi so sredi vrhunca turistične sezone v večini na počitnicah, a to ne pomeni, da borza povsem spi.

Borzni posredniki so minuli teden sklenili za dobre štiri milijone evrov prometa, najbolj likvidna je bila spet Krka, ki se je izkazala tudi z rastjo tečaja. Slovenski »blue chipi« so se večinoma sicer pocenili, saj je indeks SBI TOP upadel za pol odstotka, na 840,05 točke.

Zanimanje za novomeškega farmacevta po objavi polletnih rezultatov ne jenja, na lov na delnice pa se je vnovič odpravila tudi družba sama. Krka je za lastne delnice to pot namenila skoraj 300 tisoč evrov, trenutno pa ima v lasti 4,4 odstotka lastnih delnic. Vrednost Krke se je v tednu dni okrepila za štiri odstotke, na 86,6 evra, na negativni strani pa so bile delnice NLB, Petrola, Telekoma in Luke Koper. 

Največ, 5,5 odstotka, so izgubile delnice Petrola, vendar je pri slednjih zapadla upravičenost do dividende. Nekaj manj oziroma 4,8 odstotka so izgubile delnice Luke Koper, delnice Telekoma Slovenije so zdrsnile za 3,2 odstotka, delnice NLB pa za 2,9 odstotka.

Na tedenski ravni so se med najpomembnejšimi okrepile le še delnice Zavarovalnice Triglav, ki so se podražile za odstotek. Cinkarna za zdaj posluje v skladu z načrti.

Glede na teden prej je nespremenjena ostala vrednost delnic Save Re in Cinkarne Celje. Slednja je razkrila, da ob letošnjih prihodkih, ki so manjši od načrtovanih, še vedno posluje v okvirih, ki bi ob koncu leta omogočili dosego načrtovanega dobička. Kot je opozoril prvi mož družbe Aleš Skok, bodo rezultati v skladu z napovedmi, če se razmere ne bodo poslabševale.

Zelo skromen promet je zaznamoval trgovanje z delnicami Intereurope, po tem, ko jo je prevzela Pošta Slovenije, pa je Društvo Mali delničarji Slovenije predlagalo izplačilo dividende. Od 7,9 milijona evrov bilančnega dobička želijo zanje nameniti nekaj manj kot štiri milijone evrov, vodstvo pa na drugi strani predlaga, da bilančni dobiček ostane nerazporejen.

Medij: Regional obala (spletna izdaja) Avtorji: Uredništvo/STA Teme: mali delničarji, skupščine Datum: 04.08.2020 Ura: 7.00 Vir objave: TUKAJ

Društvo Mali delničarji Slovenije (MDS) je za skupščino družbe Intereuropa, ki bo 27. avgusta, vložilo nasprotni predlog, s katerim predlaga, da družba od 7,9 milijona evrov bilančnega dobička za dividende nameni nekaj manj kot štiri milijone evrov. Vodstvo je v sklicu skupščine predlagalo, da bilančni dobiček ostane nerazporejen.

Društvo predlaga, da se za izplačilo dividend nameni 3,95 milijona evrov, in sicer za vsako od 10.657.965 prednostnih delnic en cent bruto na delnico oz. skupno okoli 106.600 evrov ter za vsako od 27.470.668 rednih delnic z glasovalno pravico in prednostnih delnic 14 centov bruto na delnico oz. skupno 3,85 milijona evrov. Preostanek bilančnega dobička v višini 3,96 milijona evrov bi ostal nerazporejen.

"Ker že od leta 2013 delničarji nismo prejeli dividend, predlagamo, da za to namenimo polovico bilančnega dobička, drugo polovico pa pustimo nerazporejeno. Delničar meni, da s takim predlogom ne ogroža dolgoročnega razvoja in nadaljevanja razdolževanja družbe, zvestim delničarjem pa daje donos, ki ga niso bili deležni v preteklih letih," so zapisali ob predlogu, danes objavljenem na spletni strani Ljubljanske borze.

Izplačilo dividend predlaga tudi Vseslovensko združenje malih delničarjev (VZMD), in sicer bi, kot so objavili 24. julija, za dividende namenilo 6,73 milijona evrov oz. 40 centov bruto na delnico, preostanek bilančnega dobička pa bi ostal nerazporejen.

V MDS so napovedali, da bodo glasovali proti predlogu VZMD, ker da "ni skladen z 3. točko statuta družbe, saj ne predvideva delitve dividende in prednostnega zneska za prednostne delnice".

Vodstvo družbe, ki je v 80,89-odstotni lasti Pošte Slovenije (ta ima 68,79 odstotka navadnih in 100 odstotkov prednostnih delnic), je v sklicu predlagalo, da bilančni dobiček v celoti ostane nerazporejen.

Skupščina je bila sprva sklicana za 14. april, a so jo takrat zaradi epidemije covida-19 preklicali. Takrat je bil na dnevnem redu tudi predlog za iztisnitev malih delničarjev, ki ga v tokratnem sklicu ni.

Letošnja 25. skupščina delničarjev je odločala o rednih zadevah, kot so seznanitev z letnim poročilom, delitev bilančnega dobička, podelitev razrešnice Upravi in Nadzornemu svetu (NS). Poleg tega je skupščina odločala o povečanju osnovnega kapitala brez izdaje novih delnic in o spremembah statuta in sklepu o znižanju prejemkov NS za trajanja krize COVID-10. predsednik Društva MDS Rajko Stanković je na skupščini zastopal 680.616 delnic oz. 3,63 % prisotnega kapitala.

Nova Gorica, 10.07.2020

Poslovanje leta 2019

Matična družba Elektro Primorska  je v letu 2019 dosegla čisti poslovni izid v višini 8,02 milijona EUR, med tem ko je EBIT marža v letu 2019 znašala 9,26 milijonov EUR, v primerjavi z 8,03 milijoni EUR v letu 2018. Družba je 5 milijonov EUR dobička namenila za oblikovanje drugih rezerv iz dobička, ki na 31.12.2019 znašajo 32,08 milijonov EUR in dosegajo 46,55 % osnovnega kapitala.

Prodaja hčerinskega podjetja E3 naj bi bila zaključena konec septembra, spomnimo, družba je za kupca izbrala družbo Petrol, sedaj pa čaka ustrezna regulatorna soglasja, da se posel lahko odvije.

Knjigovodska vrednost delnice Elektro Primorske na dan 31.12.2019

Temu primerno se je zvišala tudi knjigovodska vrednost delnice in sicer na dan 31.12.2019 vrednost delnice znaša 8,46 EUR, med tem ko je preteklo leto znašala 8,18 EUR. 

Dividenda za leto 2019 bo 0,14 EUR bruto na delnici in bo izplačana 06. novembra 2020.

Skupščina je tudi sprejela sklep da se deli ves bilančni dobiček v višini 2.629.745,72 EUR oziroma 0,14 EUR na delnico, delničarjem, ki bodo pri KDD vpisani na dan 05.11.2020, dividenda pa bo izplačana 06.11.2020.

Uprava in nadzorni svet z razrešnico

Skupščina se je seznanila s prejemki uprave in NS ter politiko prejemkov poslovodstva ter podelila razrešnico tako upravi kot nadzornemu svetu.

Agencija za energijo s spremembo akta o omrežnini delničarjem Elektra Primorska vzela skupaj 6 mio EUR v zadnjih dveh letih

Dodajmo še, da je skladno z aktom o omrežnini za leto 2020 priznani reguliran donos na sredstva izračunal na podlagi znižane stopnje donosnosti 4,13 % (do sedaj je bila 5,26 %) in priznane povprečne vrednosti regulirane baze sredstev, kar pomeni, da vlaganja v posodabljanje infrastrukture in izvajanje nacionalne strategije samo iz delniškega kapitala niso ne zadostna ne stroškovno upravičena.

Zato smo  v Društvu MDS opozorili, da mora Republika Slovenija za investicije v omrežje prispeva tudi preko infrastrukturnega in gospodarska ministrstva v okviru razpoložljivih evropskih in drugih spodbud za nove investicije, ne pa samo iz denarnega toka in akumulacije ter zadolževanja elektro distribucijskih podjetij.

V kolikor temu ne bo država namenila dodatnih virov smo predlagali, da Uprava in Nadzorni svet razmislita o predlogu, da se delniške družbe transformira v javno gospodarsko družbo, ob sočasni pošteni rešitvi statusa dosedanjih delničarjev, ki niso iz vrst države in z njo povezanih skladov.

Elektro Primorska z planom investicij v višini 51 mio EUR za obdobje 2019 do 2021, a če bo sprejet NEPN bo moral investirati vsaj 40 mio EUR letno ?!?

Elektro Primorska je lani za gradnjo robustnega in sodobne omrežja za svoje uporabnike smo lani namenili 19,4 milijonov evrov. V letu 2019 pa je od Evropske investicijske banke (EIB) uspešno pridobili posojilo v višini 22 milijonov evrov, po ugodni finančni obrestni meri, a z zavezo, da kazalnik NET DEBT TO EBITDA ne sme preseči 2,5 kratnika.

Skupščina se je danes seznanila s poslovanjem v lanskem letu, podelila je razrešnico upravi in nadzornemu svetu ter sprejela sklep o izplačilu 4,25 EUR bruto dividende ter izvolila 4 člane nadzornega sveta. Rajko Stanković je na skupščini zastopal 398.247 delnic, kar je na skupščini pomenilo 2,50 % prisotnega kapitala.

Otočec, 09.07.2020

Poslovanje Krke v letu 2019 rekordno

Krka je v letu 2019 poslovala rekordno in uspela prodati za 12 % več kot v preteklem letu. Skupni prihodki so znašali 1,493 milijarde EUR. EBIDTA je prav tako višji za 12 % in je znašal 385,4 milijonov EUR med tem ko je EBIT višji za 18 % in je znašal 274,2 milijona EUR. Čisti dobiček v letu 2019 znaša 244,3 milijona EUR in je kar 40 % višji kot dobiček iz leta 2018.

Krka je dobrih 6 % prihodkov ustvarila na slovenskih tleh, med tem ko je slabih 94 % bilo ustvarjenih na tujih trgih. V Vzhodni Evropi je bilo prodanih za 481 milijonov EUR izdelkov, od tega samo v Rusiji 310,5 milijonov EUR v Ukrajini pa 79,8 milijonov EUR. 

V Srednji Evropi je bilo prodanih za 339,6 milijonov EUR izdelkov, od tega samo na Poljskem 159,5 milijonov EUR. Skupna rast v regiji znaša 7 %.

V Zahodni Evropi je rast znašala 17 %, skupno pa je Krka prodala za 336,1 milijonov EUR. Samo v Nemčiji, je bilo prodanih za 85,4 milijonov EUR izdelkov.

Na območju Jugovzhodne Evrope je bilo prodanih za 191,3 milijonov EUR izdelkov, kar predstavlja 9 % rast prihodkov, največ v Bolgarijo.

Čežmorska tržišča so ustvarila 48,6 milijonov EUR in so dosegla 12 % rast v primerjavi z leto 2018, večina izdelkov pa predstavljajo izdelki na recept. V Sloveniji Krka dosega 8,4 % tržni delež, prodanih pa je bilo za 52,9 milijonov EUR izdelkov ter za 39,5 milijonov EUR storitev (zdraviliške in turistične).

Dividenda v višini 4,25 EUR bruto na delnico bo izplačana 23. julija 2020

Skupščina delničarjev Krka je sprejela sklep, da se od 270,87 mio EUR bilančnega dobička za leto 2019 za dividendo izplača 133,87 mio EUR oziroma 4,25 EUR bruto na delnico, kar je višje kot lani, ko je bila dividenda 3,20 EUR. Prav tako pa je skupščina sklenila, da se 68,5 mio EUR nameni za druge rezerve in 68,5 mio EUR za prenos v naslednje leto. 

Dividende bodo delničarjem začeli izplačevati 23. julija 2020, in sicer po stanju vpisov v delniško knjigo, vodeno pri KDD – Centralni klirinško depotni družbi, d. d., Ljubljana, na dan 22. julij 2020.

Izvoljeni štirje člani nadzornega sveta

SDH je na današnji skupščini zastopal tri delničarje: KAD, ki ima 10,65 % osnovnega kapitala, SDH, ki ima 9 % osnovnega kapitala in Republike Slovenije, ki ima 7,22 % osnovnega kapitala, kar skupaj znaša 26,68 % osnovnega kapitala, a je to na skupščini pomenilo kar 54 % glasovalnih pravic, saj je bila nekaj več kot 50 % prisotnost vseh delničarjev na skupščini neposredno ali posredno preko pooblaščencev v zbiranja pooblastil Uprave ali zbiranja pooblastil, ki ga je izvedel v lastni režiji Društvo MDS.

S sklicem skupščine bili predlagani Julijana Kristl, Peter Filipič, Boris Žnidarič in Jože Mermal. SDH pa je na skupščini podal nasprotni predlog s katerim je namesto Petra Filipčiča predlagal Mateja Lahovnika. Tako so bili za novo 5 letno mandatno obdobje izvoljeni: Julijana Krist, Mateja Lahovnik, Boris Žnidarič in Jože Mermal.

Skupščina je podelila razrešnico Upravi in nadzornemu svetu

Na 26 redni seji skupščine delničarjev družbe Elektro Ljubljana je bilo prisotnih 90,61 odstotkov osnovnega kapitala. Delničarji so se seznanili z revidiranim letnim poročilom družbe za leto 2019 z mnenjem revizorja, pisnim poročilom nadzornega sveta o preveritvi in potrditvi letnega poročila družbe za poslovno leto 2019, s prejemki uprave in članov nadzornega sveta ter s politiko prejemkov organov vodenja in nadzora. Skupščina je sprejela sklep, da se članom nadzornega sveta v času trajanja epidemije covid-19 na območju Republike Slovenije začasno znižajo prejemki za 30 odstotkov. Sprejela je sklep o delitvi dividende in podelila razrešnico Upravi in Nadzornemu svetu.

Ljubljana, 03.07.2020

Poslovanje v letu 2019

Matična družba Elektro Ljubljana je v letu 2019 zabeležila čisti poslovni izid v višini 13,9 milijonov EUR, med tem ko je EBIT marža v letu 2019 znašala 16,88 milijonov EUR, v primerjavi z 20,24 milijoni EUR v letu 2017. 

Vir slike: Elektro Ljubljana

Družba je 8,8 milijonov EUR dobička namenila za oblikovanje drugih rezerv iz dobička, ki na 31.12.2019 znašajo 72,7 milijonov EUR in dosegajo 44,49 % osnovnega kapitala. Elektro Ljubljana je na podlagi stabilnega finančnega poslovanja prejeli certifikat platinaste bonitetne odličnosti AAA.  

Knjigovodska vrednost delnice ELOG na dan 31.12.2019

Temu primerno se je zvišala tudi knjigovodska vrednost delnice in sicer na dan 31.12.2019 vrednost delnice znaša 8,38 EUR, med tem ko je preteklo leto znašala 8,17 EUR.

Dividenda za leto 2019 je 0,11 EUR bruto in bo izplačana 2. novembra 2020  

Bilančni dobiček, ugotovljen na dan 31.12.2019 v višini 4.394.364,81 EUR se nameni za izplačilo dividend v bruto vrednosti 0,11 (nič celih enajst) EUR na delnico. Preostali del bilančnega dobička v višini 90.000,35 EUR pa se kot preneseni dobiček prenese v odločanje v naslednje poslovno leto. Dividende v vrednosti 0,11 EUR se izplačajo imetnikom delnic oziroma drugim upravičencem, ki so na presečni dan 30. 10. 2020 vpisani v delniško knjigo kot imetniki delnic, oziroma drugim upravičencem s pravico do dividend. Dividende se izplačajo 2. 11. 2020.

Agencija za energijo s spremembo akta o omrežnini delničarjem Elektra Ljubljana vzela skupaj 7 mio EUR v zadnjih dveh letih

Dodajmo še, da je skladno z aktom o omrežnini za leto 2020 priznani reguliran donos na sredstva izračunal na podlagi znižane stopnje donosnosti 4,13 % (do sedaj je bila 5,26 %) in priznane povprečne vrednosti regulirane baze sredstev, kar pomeni, da vlaganja v posodabljanje infrastrukture in izvajanje nacionalne strategije samo iz delniškega kapitala niso ne zadostna ne stroškovno upravičena.

Zato smo  v Društvu MDS opozorili, da mora Republika Slovenija za investicije v omrežje prispeva tudi preko infrastrukturnega in gospodarska ministrstva v okviru razpoložljivih evropskih in drugih spodbud za nove investicije, ne pa samo iz denarnega toka in akumulacije ter zadolževanja elektro distribucijskih podjetij.

V kolikor temu ne bo država namenila dodatnih virov smo predlagali, da Uprava in Nadzorni svet razmislita o predlogu, da se delniške družbe transformira v javno gospodarsko družbo, ob sočasni pošteni rešitvi statusa dosedanjih delničarjev, ki niso iz vrst države in z njo povezanih skladov.

Elektro Ljubljana z več kot 110 milijonskimi investicijami po sprejemu NEPN-a?

Še več v Nacionalnem energetskem in podnebnem načrtu (NEPN) je predvideno za 3 do 4 kratno povečanje obsega vlaganj glede na trenutno stanje, kar pa ni možno zagotavljati iz sredstev družbe. V kolikor bo NEPN uveljavljen bo moral Elektro Ljubljana za investicije nameniti namesto dosedanjih 39 mio nekaj več kot 110 mio EUR.

Pri tem se zastavlja vprašanje od kje naj Elektro Ljubljana črpa potrebne vire za te investicije, saj se za tak znesek ne more zadolževati, saj bi s tem ogrozila likvidnost družbe.

Rekordna vlaganja v letu 2019 v višini 39,8 mio EUR so najvišja v 10 letnem obdobju

Investicijska vlaganja so dosegla 39,8 mio EUR, kar je 8 % nad zastavljenimi cilji.

Med največjimi investicijami izpostavimo:

•  leta 2018 začeto gradnjo daljnovoda DV 2 x 110 kV RTP Grosuplje–RTP Trebnje,
• zaključek del na 2 x 110 kV kablovodu trase Bršljin–Gotna vas in RTP Hrastnik,
• začetek obnove RTP 110/20 kV Kamnik ter gradbena dela za RTP 110/20 kV Dobruška vas.

Eden največjih izzivov današnjega časa je postopni prehod k čisti energiji in ogljično nevtralnemu gospodarstvu. Zato aktivno sodelujemo pri sprejemanju dveh ključnih dokumentov, Nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN) in Energetskega koncepta Slovenije (EKS). Ta morata ustrezno odgovoriti na podnebne spremembe, ki smo jim že priča, ter na spremembe na elektroenergetskem omrežju. Elektrika namreč postaja glavni sekundarni energent.

V letu 2019 je Elektro Ljubljana intenzivno uvajal informacijsko podporo vodenju in obratovanju omrežja, upravljanju sredstev, vključevanje naprednih števcev električne energije v sistem naprednega merjenja in sodeloval pri številnih razvojnih projektih.

Obsežna elektrifikacija, ki jo pričakujejo v naslednjih letih, pa po besedah predsednika Uprave mag. Andreja Ribiča nudi tudi številne poslovne priložnosti. Ena takih je polnilna infrastruktura za električna vozila, ki jo v podjetju razvijajo pod blagovno znamko Gremo na elektriko. V začetku leta so intenzivno delali na uvedbi sistema zaračunavanja storitev, ki so ga uspešno zagnali v začetku maja. Zdaj se počasi priključuje vedno več partnerjev. Z največjo mrežo polnilnic Gremo na elektriko tako ostaja Elektro Ljubljana vodilni pri razvoju polnilne infrastrukture.