Društvo MDS

Dividenda bo 1,10 evra bruto na delnico

Medij: Delo Avtorji: Lindič Dragaš Zdenka Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 18. 06. 2010 Stran: 9

Po skupščini novomeške Krke

Predstavniki malih delničarjev niso uspeli s predlogoma za višjo dividendo Tudi novi nadzorni svet bo tak, kot so ga predlagali zdajšnji nadzorniki

Otočec - Delničarji novomeške Krke so na včerajšnji petnajsti skupščini, na kateri je bilo zastopanega 39,54 odstotkov kapitala, potrdili prav vse predloge uprave in nadzornega sveta. Dividenda bo znašala 1,10 evra, kar je pet odstotkov več kot lani, izplačana pa bo čez dva meseca. Za dividende bo Krka namenila dobrih 37 milijonov evrov od 161,75 milijona evrov lanskega bilančnega dobička.


Društvo Mali delničarji (MDS) in Vseslovensko združenje malih delničarjev (VZMD) sta imela drugačna predloga za delitev dobička. Rajko Stankovič je v imenu prvega predlagal dividendo v bruto višini 1,81 evra, češ da mora družba deliti, ko lahko.

»Po našem predlogu bi šlo za dividende 37 odstotkov dobička, družbi pa bi ga še vedno ostalo dovolj za druge namene,« je menil Stankovič.

Nad upravo Krke bodo bdeli novi nadzorniki

Medij: Dnevnik Avtorji: M. P. Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 18. 06. 2010 Stran: 26

Novo mesto - Sedanji in nekdanji predsednik uprave Zavarovalnice Triglav Matjaž Rakovec in Jože Lenič, Mojca Osolnik Videmšek iz Nove Ljubljanske banke, Sergeja Slapničar z Ekonomske fakultete v Ljubljani, Julij ana Krist z Univerze v Ljubljani in nekdanji namestnik generalnega direktorja Krke Vincenc Manček bodo prihodnjih pet let nadzirali delo Krkine uprave.


Tako so na včerajšnji skupščini odločili delničarji. O predlogu društva Mali delničarji (MDS) in Vseslovenskega združenja malih delničarjev (VZMD), ki ju vodita Rajko Stankovič in Kristjan Verbič ter v nadzornem svetu nista želela Rakovca, pa delničarji niso odločali. Rakovec naj bi po ocenah obeh združenj imel »veliko dela v Skupini Triglav«. »Tudi sam imam veliko funkcij, pa imam časa na pretek,« je o teh argumentih povedal predsednik uprave Krke Jože Colarič in dodal: »Vincenca Mančka je predlagala ena od skupin delničarjev Krke. Skupin delničarjev je pač več in ne le dve, kolikor vem, pa je Manček tudi član enega od obeh združenj (MDS, op. p.).«

Delničarji Krke o dividendah, KBC znižala ciljno ceno

Medij: Finance Avtorji: Tomažič Janez Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: F Datum: 17. 06. 2010 Stran: 15

Danes po trgovanju bodo delničarji odmerili dividendo dolenjskega farmacevta. Analitiki KBC so rahlo znižali ciljno ceno

Analitiki KBC Securities so enoletno ciljno ceno Krke z 82,50 evra znižali na 81,80 evra, hkrati pa ohranili priporočilo »kupi«. Če bo sprejet predlog družbe o 1,1 evra bruto dividende, to pomeni 1,6-odstotni dividendni donos na včerajšnjo borzno ceno.


Predlog za skupščino predvideva, da bi delničarji za dividende razdelili 37 milijonov evrov, 62,2 milijona evrov za druge rezerve, 62,2 milijona evrov pa bi prenesli v prihodnje leto. Mali delničarji Krke, združeni v društvih MDS in VZMD, niso zadovoljni z dividendno politiko družbe, zato sta društvi predlagali, naj se razdeli , več bilančnega dobička. MDS tako predlaga 1,81 evra bruto dividende na delnico, VZMD pa 1,5 evra bruto na delnico. Po mnenju poznavalcev predloga na glasovanju skupščine ne bosta dobila podpore.

Zavarovalničarja v nadzorni svet

Danes zanimivo na skupščini Krke

Medij: Dolenjski list Avtorji: B. D. G. Teme: Mali delničarji, Sklici skupščin delniških družb Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 17. 06. 2010 Stran: 14

OTOČEC - Danes se bodo tu na redni skupščini sestali delničarji Krke, d.d. Obravnavah bodo poročilo uprave o poslovanju, pa tudi predlog o delitvi bilančnega dobička, ki je lani dosegel 161,75 milijona evrov. Za delničarje bo zanimivo, kako bo skupščina odločila o višini dividende, saj uprava predlaga 1,10 evra bruto na delnico, združenje malih delničarjev 1,50 evra in društvo Mali delničarji 1,81 evra bruto na delnico. Na skupščini bodo delničarji družbe volili nove člane nadzornega sveta, ki bodo petletni mandat nastopih 21. junija. Po predlogu vodstva družbe so kandidati za nadzorni svet družbe Julijana Kristl, Jože Lenič, Vincenc Manček, Mojca Osolnik Videmšek, Matjaž Rakovec in Sergeja Slapničar, Vseslovensko združenje malih delničarjev (VZMD) pa predlaga, da se za članico nadzornega sveta namesto Matjaža Rakovca imenuje Alenko Podbevšek. Društvo Mali delničarji - skupaj smo močnejši med nadzornike predlaga Adolfa Zupana, Stojana Auerja in Domna Vidmarja.

Za odpoklic nadzornikov

Medij: Delo Avtorji: Malovrh Polona Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo
Datum: 15. 06. 2010 Stran: 9

Mali delničarji izlaškega Etija s svojimi predlogi Dobrih 1000 zaposlenih v Etiju proslavilo 6o-letnico - Štirje mali delničarji predlagajo vstop na borzo in odpoklic Kramarja, Bohinca in Lenassija Izlake - Po praznovanju 6o-letnice, ki jo je izlaški Eti v četrtek zvečer počastil v zagorskem kulturnem centru v krogu več sto poslovnih partnerjev iz Slovenje in tujine, jih že v poldrugem mesecu čaka manj prijetna naloga: 16. skupščina delničarjev. Zanjo so štirje mali delničarji na naslov uprave posredovali dva nasprotna predloga in predlagali tri dodatne točke dnevnega reda. Med drugim so za odpravo vinkuliranih delnic, za vstop na borzo in za odpoklic vseh treh predstavnikov kapitala v nadzornem svetu, to je Marjana Kramarja, Franja Bobinca in Matjaža Lenassija. Uprava se strinja le z enim nasprotnim predlogom - s posamičnim glasovanjem o razrešnicah vodilnim in nadzornikom.


Izlaški Eti je leto 2009 po oceni predsednika uprave Tomaža Berginca končal z razmeroma majhno izgubo, ki jo je že pokril iz dobičkov prejšnjih let. »Čistih« rdečih številk je bilo lani po podatkih iz Gvinove baze za nekaj manj kot 1,5 milijona evrov. Kljub temu mali delničarji, to so GIP Beton MTO Gabrijela Brezovarja, Bogomir Mumelj, Branko Medija in Nataša Lipovšek, katerih skupni deleži presegajo dvajsetino osnovnega kapitala Etija, lansko izgubo navajajo kot enega od vzrokov, zakaj da Eti potrebuje spremembe v vrhu nadzornega sveta; dosedanjim namreč julija poteče mandat: »Dosedanji člani so strokovnjaki s svojega področja, a menimo, da zaradi obilice drugih obveznosti, ki jih imajo, ne morejo več kakovostno in strokovno nadaljevati tako pomembnega dela, kot je nadzor in usmerjanje uprave.« V nov NS štirje mali delničarji, kot pravijo, predlagajo kompetentne strokovnjake, med njimi Petra Peršoljo, prvega moža Borzena, Edvina Makuca, podjetnika, magistra po slovodenja, in Natašo Lipovsek, nekdanjo direktorico finančne službe v Etiju, zdaj prvo finančnico trboveljske termoelektrarne. Poleg letnega poročila uprave se hočejo seznaniti s prejemki članov uprave in nadzornega sveta.

Zgodbe o Istrabenzu še ni konec

Medij: Primorski utrip  Avtorji: F.K.  Teme: Mali delničarji  Rubrika / Oddaja: Ostalo
Datum: 15. 06. 2010  Stran: 4

Zakaj je Petrol glasoval za razrešnico Igorju Bavčarju, zakaj se NLB sploh ni prijavila na skupščino Istrabenza? Nova zahteva po novi skupščini in reviziji poslovanja?


Na skupščini delničarjev Istrabenza. 27. maja 2010, v Portorožu niso sprejeli predloga malih delničarjev o tožbi za povrnitev škode, ki naj bi jo Istrabenzu povzročilo poslovodstvo družbe; Igor Bavčar v zvezi z vodenjem poslov družbe, nekdanji predsednik NS Janko Kosmina pa zardi opustitve dolžnega skrbnega izvajanja nadzora. Po tem sklepu naj bi bila oba čista. Na skupščini so potrdili razrešnico poslovodstvu za leto 2009. Torej, da je bilo v omenjenem letu vse v redu, niso pa se ozirali za nazaj, kaj vse naj bi se v zadnjih petih letih dogajalo, ko se je Holdnigu in skupini Istrabenz v celoti uspelo zadolžiti za krepkih 937 milijonov evrov.

 

Svojevrstno zakulisno igro naj bi igrale tudi banke, ki se sploh niso mogle sporazumeti glede stečaja holdinga, ker so vedele, da bi v takem primeru mnogo izgubile. Izglasovale so prisilno poravnavo, z zahtevkom v aktu, da mora Holding do 31. decembra 2010 vrniti prvo tranšo dolga 100 milijonov evrov. Zaradi tega tudi potreba po prodaji Istrabenzovih nepremičnin. Izguba v holdingu v poslovnem letu 2009 je bistveno vplivala tudi na generalno negativno podobo glede neto čiste izgube družb v Mestni občini Koper.

Zadeva s skupščine je bila predstavljena tudi v medijih m to precej nerazumljivo. Dejstvo namreč je, da kriminal isti opravljajo svoj posel, ne glede na skupščino, povezave, zaščite posameznih vplivnih oseb in še kaj. Ali drugače rečeno, razrešnica poslovodstvu ne more vplivati na njihovo morebitno odškodninsko odgovornost, ki pa jo je seveda treba dokazati. Dokazati je treba namernost oškodovanja podjetja, upnikov, prekoračitev pooblastil ali prilaščanja.

 

Delničarji Krke o nasprotnih predlogih

Medij: Delo - Posel & denar Avtorji: Ni avtorja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Posel & denar Datum: 14. 06. 2010 Stran: 42

Skupščina delničarjev novomeške Krke, ki jo vodi Jože Colarič, je sklicana za 17. junij, na njej pa bodo odločali o delitvi bilančenga dobička, pri čemer uprava in nadzorni svet predlagata 1,10 evra bruto dividende za delnico, kar pomeni 37,2 milijona evrov bilančnega dobička za dividende. Po 62,3 milijona evrov dobička naj bi šlo v druge rezerve iz dobička oz. bi se preneslo v naslednje leto.


V nasprotnem predlogu na to točko dnevnega reda pa Društvo Mali delničarji - Skupaj smo močnejši v nasprotnem predlogu predlaga, in sicer 1,81 evra bruto dividende na delnico ter po 50,3 milijona evrov za druge rezerve iz dobička in za prenos v naslednje leto. Vseslovensko združenje malih delničarjev (VZMD) pa v svojem nasprotnem predlogu predlaga 1,5 evrov bruto dividende na delnico oz. 50,7 milijona evrov bilančnega dobička. Za druge rezerve naj bi šlo po njihovem predlogu 62,3 milijona evra, za prenos v nasledenje leto pa 48,8 milijona.

Uprava in nadzorniki za člane nadzornega sveta predlagajo, da se za dobo petih let izvolijo Julijana Kristl, Jože Lenič, Vincenc Manček, Mojca Osolnik Videmšek, Matjaž Rakovec in Sergeja Slapničar. Tudi na ta predlog sta obe združenji malih delničarjev vložili nasprotni predlog, v katerem Društvo Mali delničarji -Skupaj smo močnejši za nove nadzornike predlagajo Adolfa Zupana, Stojana Auerja, Sergejo Slapničar, Jožeta Leniča, Vincenca Mančka in Julijano Kristl, medtem ko VZMD poleg Julijane Kristl, Jožeta Leniča, Vincenca Mančka in Sergeje Slapničar predlaga še Mojco Osolnik Videmšek in Alenko Podbevšek.

Misija Istrabenz

Medij: Delo Avtorji: Grgič Maja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Mnenja Datum: 10. 06. 2010 Stran: 5

Vlada je prejšnji petek objavila javni razpis za vodstvene } organe nove agencije za upravljanje kapitalskih naložb * države. Aktualna oblastjo bo ustanovila zato, da bi ločila lastniško vlogo od drugih funkcij države in da bi zagotovila bolj pregledno, odgovorno, zlasti pa profesionalno ter nepolitično korporacijsko upravljanje podjetij v delni ali popolni državni lasti. Le dan pred omenjenim razpisom je ministrski zbor neformalno izražal nezadovoljstvo z razvojem dogodkov na nedavni skupščini Istrabenza. In ker država ni lastnica niti ene same delnice koprskega holdinga, je začela iskati obvod, kako bi vlada vendarle lahko vplivala na razplet Istrabenzove zgodbe, ne da bi bilo to, pomislite, videti kot politično vmešavanje.


Glavni pobudnik akcije je bil menda prav gospodarski minister Matej Lahovnik. Zmotilo ga je ravnanje dveh lastnikov koprske družbe -Petrola in Nove Ljubljanske banke (NLB). Prvi je v delni lasti Kada in Soda, druga v neposredni lasti države. Pri Petrolu je po ministrovem mnenju sporno, daje na majski skupščini Istrabenza glasoval za podelitev razrešnice Igorju Bavčarju in da ni podprl uvedbe izredne revizije koprskega holdinga. Pri NLB pa se mu upravičeno zdi nenavadno, da se na skupščino Istrabenza sploh ni prijavila. Na Petrolove odločitve glede Istrabenza vlada zaradi posrednega lastništva vsaj formalno ne more vplivati, zato pa bo to pokušala prek skupščine NLB. Kot je razumeti, bo terjala pojasnilo za neudeležbo, povrhu pa od banke zahtevala še sklic skupščine Istrabenza za ponovno odločanje o izredni reviziji. Pri tem se že postavlja vprašanje pristojnosti države kot lastnika, saj ta ne more odločati o vodenju tekočih poslov banke. Lahko pa zahteva odgovornost njenih organov upravljanja.

Mali delničarji za skupščino Istrabenza

Medij: Primorske novice Avtorji: Ni avtorja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Na kratko Datum: 09. 06. 2010 Stran: 3

LJUBLJANA ► Društvo Mali delničarji lastnike Istrabenza poziva, naj ponovno skličejo skupščino družbe z dnevnim redom, ki bo vključeval preveritev vseh poslov koprskega holdinga. Pisno pobudo so v društvu med drugimi naslovili na predsednika države Danila Turka, premiera Boruta Pahorja, Petrol in druge večje lastnike Istrabenza.


Spomnimo, da so delničarji Istrabenza na skupščini 27. maja podprli predlog uprave pod vodstvom Tomaža Berločnika, da se zoper nekdanjo upravo in nadzorni svet ne vloži odškodninske tožbe. Lastniki so zavrnili predlog društva Mali delničarji, naj izredna revizija ponovno preveri poslovanje Istrabenza v zadnjih petih letih. Proti predlogu je glasoval tudi Petrol.

Boža Jašoviča čaka zagovor

Medij: Delo Avtorji: Grgič Maja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Naslovna stran Datum: 09. 06. 2010 Stran: 1

Z Istrabenzom se zdaj ukvarja tudi vlada

Država bo prek skupščine NLB poskušala doseči ponovni sklic skupščine Istrabenza - To zahtevajo tudi mali delničarji - Petrol jih vabi na pogovor

Ljubljana - Potem ko je majska skupščina Istrabenza - njegova solastnika sta tudi Petrol in Nova Ljubljanska banka - podelila razrešnico Igorju Bavčarju in zavrnila izredno revizijo poslovanja koprskega holdinga, se bo z Istrabenzom na pobudo gospodarskega ministra Mateja Lahovnika ukvarjala še vlada. Država bo očitno na skupščini NLB, ki bo 30. junija, od uprave banke poskušala dobiti pojasnila, zakaj se ni prijavila na skupščino Istrabenza, in doseči ponoven sklic skupščine koprske družbe ter odločanje o izredni reviziji njenega poslovanja.


Mali delničarji navajajo predstavnico revizorja, ki je na skupščini izjavila, daje družba Istrabenz kupovala delnice Petrola po višji ceni od tržne. »Šlo je za brezglavo kupovanje delnic Petrola, po našem mnenju izključno zato, da bi obdržali položaj predsednika uprave Istrabenza.«


Nekateri ministri so na Lahovnikovo pobudo o Istrabenzu razpravljali že prejšnji četrtek, vendar niso sprejeli nobenega sklepa. Po naših informacijah so iskali način, kako prek 'državnih' solastnikov Istrabenza - Petrola in NLB - doseči spremembo za nekatere ministre spornih skupščinskih sklepov Istrabenza. Ker je država v Petrolu le posredna lastnica, bodo to poskušali doseči prek NLB.

Syndicate content

portalov

Tuje novice iz regije

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.