Društvo MDS
Lastniške menjave v zdravilišču
Medij: Rogaške novice Avtorji: Javornik S. Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 01. 04. 2011 Stran: 4
Matej Goričan. Ker njegov predlog za dokapitalizacijo Zdravilišča Rogaška na tretjem sklicu skupščine ni uspel, je sklenil prodati svoj delež. Kljub temu ostaja predsednik uprave, saj o (morebitni) zamenjavi odločajo nadzorniki.
1950 rednih delnic oziroma 19,77-odstotni delež navadnih delnic in 117 prednostnih delnic oziroma 19,02 odstotka prednostnih delnic je Matej Goričan prodal samostojnemu podjetniku, prevozniku Damijanu Kropeju iz Oplotnice. Po poročanju Dnevnika in Financ je Kropej v letu 2009 ustvaril le slabih 13 tisoč evrov prihodkov. Zdravilišča Rogaška ima več kot deset milijonov evrov sredstev, posledično 20-odstotni delež zdravilišča ni ravno poceni, ugotavljajo Finance. Kupec petinskega deleža ni razkril cene, niti koliko posojila in kje ga je najel za nakup. Poznavalci sumijo, da bi lahko bil avtoprevoznik slamnati lastnik slatinske družbe, a ta to zanika.
Zvon holdinga: Je NKBM potegnil ročno zavoro?
Medij: MMC RTV SLO Avtorji: MMC RTV SLO, STA Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 02. 04. 2011 Stran: spletna izdaja 17:42
Nova Kreditna banka Maribor (NKBM) naj bi v petek kot prva banka zasegla premoženje cerkvenih holdingov Zvon ena in Zvon dva. Šlo naj bi za 23,7 milijona evrov.
Če bodo NKBM-u sledile tudi druge banke, bo predlagana prisilna poravnava holdingov najverjetneje propadla, družbi pa pristali v stečaju. Druga največja slovenska banka, ki je do holdingov izpostavljena za več kot 54 milijonov evrov, je po pisanju Dnevnika unovčila 5,6 odstotka domžalskega Heliosa, slabe štiri odstotke Cinkarne Celje, dobra dva odstotka Petrola in 75.400 delnic novomeške Krke.
Ali je banka ostala lastnica teh delnic ali pa jih je že prodala naprej, bo po pojasnilih časnika znano v prihodnjih dneh. Prav tako bo šele v začetku prihodnjega tedna znano, ali je banka holdingoma, ki sta povezana z mariborsko nadškofijo, zaplenila tudi deleže v družbah Hoteli Bernardin, Terme Olimia in Terme Olimia Bazeni, Beti Holding, Etol, Sava in drugih, ki sta jih finančni družbi zastavili kot zavarovanje za posojila.Prisilna (akcijska) poravnava?
Potezo NKBM-a je po ugibanjih Dnevnika najbrž izzval petkov predlog prisilne poravnave, v kateri Zvon ena in Zvon dva upnikom, ki jim dolgujeta čez 376 milijonov evrov, ponujata zgolj 16- oziroma 15-odstotno poplačilo terjatev. Po pričakovanjih naj bi sprožila učinek domin, ko bodo z unovčevanjem zastavljenega premoženja začele tudi druge banke, tako kot se je to zgodilo v primeru Infond Holdinga.
Mariborsko sodišče je v petek potrdilo začetek postopka prisilne poravnave v obeh cerkvenih finančnih družbah. Če bi banke potrdile predlagani prisilni poravnavi, bi se Zvon ena razdolžil za dobrih 200 milijonov evrov, Zvon dva pa za več kot 100 milijonov evrov. Prvi bi moral sicer upnikom najpozneje do leta 2015 vrniti okrog 40, drugi pa 18,5 milijona evrov, pri čemer se terjatve ne bi obrestovale.
Bodo domine padle?
Tako bo skušal NLB po pričakovanjih Dnevnika izterjati oziroma vsaj deloma poplačati več kot 150 milijonov evrov, Abanka slabih 75 milijonov evrov, Banka Celje nekaj več kot 35 milijonov evrov, Gorenjska banka 31 milijonov evrov, Hypo Alpe Adria Bank 18 milijonov evrov, še dodatnih deset pa odpade na Banko Koper, Unicredit banko Slovenija ter Raiffeisen banko.
Zasegli premoženje Zvonoma
Medij: Žurnal24 Avtorji: I.H. Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 02. 04. 2011 Stran: spletna izdaja 13:08
Mariborska banka kot prva upnica unovčila za skupaj 23,7 milijona evrov premoženja propadajočih družb Zvon Ena in Zvon Dva Holding.
NKBM, ki je do Zvonov izpostavljena za več kot 54 milijonov evrov, je družbama Zvon Ena in Zvon Dva Holding včeraj kot prva zasegla premoženje, piše današnji Dnevnik. Če ji bodo sledile tudi druge banke, je najverjetnejši scenarij za cerkvena holdinga stečaj.
Banka je po poročanju časnika unovčila premoženje v skupni vrednosti 23,7 milijona evrov. Gre za 5,6 odstotka domžalskega Heliosa, slabe štiri odstotke Cinkarne Celje, dobra dva odstotka Petrola in 75.400 delnic Krke.
V Društvu - Malih delničarjev – Skupaj smo močnejši (MDS) ugotavljajo, da organi nadzora tako v T-2, ki je v lasti Zvonov, kot v Zvonu Ena niso opravili svojega dela. "Ali gredo Cerkveni Zvonovi po poti tajkunov," se sprašujejo. "Vse kaže, da bo 65 tisoč delničarjev ostalo brez premoženja, Nova KBM pa je zabila prvi žebelj v krsto."
Pišejo tudi o Milanu Krambergerju,ki od T-2 terja 3,5 milijona evrov. "Ni nam jasno, kako je lahko v tako kratkem času zaslužil takšno vsoto denarja, ob tem pa še postal skoraj 0,5-odstotni lastnik podjetja," se sprašujejo in poudarjajo, da bodo ceno za to plačali delničarji.
Zvonoma NKBM menda že zasegla premoženje
Medij: Delo Avtorji: A.V.B., Delo.si Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 02. 04. 2011 Stran: spletna izdaja 11.03
Če bodo NKBM sledile tudi druge banke, bo predlagana prisilna poravnava holdingov najverjetneje propadla, sledil bo stečaj.
Maribor - Druga največja slovenska banka, ki je do holdingov izpostavljena za več kot 54 milijonov evrov, je po pisanju Dnevnika unovčila 5,6 odstotka domžalskega Heliosa, slabe štiri odstotke Cinkarne Celje, dobra dva odstotka Petrola in 75.400 delnic novomeške Krke.
Ali je banka ostala lastnica teh delnic ali pa jih je že prodala naprej, bo znano v naslednjih dneh. Prav tako bo šele v začetku prihodnjega tedna znano, ali je banka holdingoma, ki sta povezana z mariborsko nadškofijo, zaplenila tudi deleže v družbah Hoteli Bernardin, Terme Olimia in Terme Olimia Bazeni, Beti Holding, Etol, Sava in drugih, ki sta jih finančni družbi zastavili kot zavarovanje za posojila, poroča STA.
Potezo NKBM je po ugibanjih Dnevnika najbrž izzval petkov predlog prisilne poravnave, v kateri Zvon Ena in Zvon Dva upnikom, ki jim dolgujeta čez 376 milijonov evrov, ponujata zgolj 16- oziroma 15-odstotno poplačilo terjatev. Po pričakovanjih naj bi sprožila učinek domin, ko bodo z unovčevanjem zastavljenega premoženja začele tudi druge banke, tako kot se je to zgodilo v primeru Infond Holdinga.
Sodišče potrdilo začetek prisilne poravnave
Mariborsko sodišče je v petek potrdilo začetek postopka prisilne poravnave v obeh cerkvenih finančnih družbah. Če bi banke potrdile predlagani prisilni poravnavi, bi se Zvon Ena razdolžil za dobrih 200 milijonov evrov, Zvon Dva pa za več kot 100 milijonov evrov. Prvi bi moral sicer upnikom najkasneje do leta 2015 vrniti okrog 40, drugi pa 18,5 milijona evrov, pri čemer se terjatve ne bi obrestovale.
Tako bo skušala NLB po pričakovanjih Dnevnika izterjati oziroma vsaj deloma poplačati več kot 150 milijonov evrov, Abanka slabih 75 milijonov evrov, Banka Celje nekaj več kot 35 milijonov evrov, Gorenjska banka 31 milijonov evrov, Hypo Alpe Adria Bank 18 milijonov evrov, še dodatnih deset pa odpade na Banko Koper, Unicredit Banko Slovenija ter Raiffeisen Banko.
Holdinga imata zastavljeno vse svoje premoženje, poleg že omenjenih štirih naložb, ki jih je po pisanju Dnevnika zasegla NKBM, so to še deleži v Iskri Avtoelektriki, Abanki, Mladinski knjigi, Steklarni Rogaška, Tovarni olja Gea, Cetisu Grafu itd.
Društvo malih delničarjev opozarja na kršenje dogovora
Na pisanje Dnevnika so se že odzvali v Društvu Mali delničarji - Skupaj smo močnejši (MDS). Predsednik društva Rajko Stanković v odprtem pismu mariborskemu metropolitu Marjanu Turnšku ugotavlja, da se dogovori o pravočasnem in korektnem obveščanju vseh delničarjev v zvezi s problematiko obeh holdingov ne spoštujejo.
Uradne objave o zaplembi s strani NKBM namreč ni bilo, društvu pa se sprašujejo, ali bo 65.000 delničarjev obeh Zvonov ostalo brez vsega premoženja in ali bosta šli družbi po poti Infond Holdinga in Centra Naložbe ter Maksime Holdinga.
Mariborski nadškofijski ekonom Lojze Cvikl je po Stankovićevih besedah še v začetku meseca MDS zagotavljal, da bo strateški investitor v kratkem dokapitaliziral cerkvene gospodarske družbe. Turnška v društvu zato prosijo, naj nemudoma vsem delničarjem obeh holdingov jasno sporoči, ali bo nadškofija do ponedeljka zagotovila vsaj 200 milijonov novega kapitala za reševanje obeh holdingov ali pa je vrgla puško v koruzo
NKBM naj bi že zasegla del premoženja Zvonov
Medij: 24ur.com Avtorji: STA Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 02. 04. 2011 Stran: spletna izdaja 10:54
NKBM je v petek kot prva banka zasegla premoženje cerkvenih holdingov Zvon Ena in Zvon Dva. Šlo naj bi za 23,7 milijona evrov. Če bodo NKBM sledile tudi druge banke, bo predlagana prisilna poravnava holdingov najverjetneje propadla, družbi pa pristali v stečaju.
Druga največja slovenska banka, Nova Kreditna banka Maribor (NKBM), ki je do holdingov Zvon Ena in Zvon Dva izpostavljena za več kot 54 milijonov evrov, je po pisanju Dnevnika unovčila 5,6 odstotka domžalskega Heliosa, slabe štiri odstotke Cinkarne Celje, dobra dva odstotka Petrola in 75.400 delnic novomeške Krke.
Ali je banka ostala lastnica teh delnic ali pa jih je že prodala naprej, bo po pojasnilih časnika znano v naslednjih dneh. Prav tako bo šele v začetku prihodnjega tedna znano, ali je banka holdingoma, ki sta povezana z mariborsko nadškofijo, zaplenila tudi deleže v družbah Hoteli Bernardin, Terme Olimia in Terme Olimia Bazeni, Beti Holding, Etol, Sava in drugih, ki sta jih finančni družbi zastavili kot zavarovanje za posojila.
Potezo NKBM je po ugibanjih časnika najbrž izzval petkov predlog prisilne poravnave, v kateri Zvon Ena in Zvon Dva upnikom, ki jim dolgujeta čez 376 milijonov evrov, ponujata zgolj 16- oziroma 15-odstotno poplačilo terjatev. Po pričakovanjih naj bi sprožila učinek domin, ko bodo z unovčevanjem zastavljenega premoženja začele tudi druge banke, tako kot se je to zgodilo v primeru Infond Holdinga.
NKBM Zvonoma zasegla premoženje
Medij: Finance Avtorji: Aleš Perčič Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 02. 04. 2011 Stran: spletna izdaja 10:30
Mariborska banka je kot prva upnica unovčila za skupaj 23,7 milijona evrov premoženja propadajočih družb Zvon Ena in Zvon Dva. MDS: Je od morale ostal le še M?
NKMB, ki je do Zvonov izpostavljena za več kot 54 milijonov evrov, je holdingoma Zvon Ena in Zvon Dva včeraj kot prva zasegla premoženje, piše Dnevnik. Če ji bodo sledile tudi druge banke, bosta cerkvena holdinga najverjetneje pristala v stečaju.
Mariborska banka je tako unovčila premoženje v skupni vrednosti 23,7 milijona evrov. Gre za 5,6 odstotka domžalskega Heliosa, slabe štiri odstotke Cinkarne Celje, dobra dva odstotka Petrola in 75.400 delnic Krke.
Bodo delnice prodali?
Ali je banka ostala lastnica teh delnic ali pa jih je prodala naprej, bo znano v naslednjih dneh. Prav tako bo šele v začetku prihodnjega tedna znano, ali je banka Zvonoma zaplenila tudi deleže v družbah Hoteli Bernardin , Terme Olimia in Terme Olimia Bazeni , Beti Holding , Etol , Sava in drugih, ki sta ji jih družbi zastavili v zavarovanje posojil.
Kot smo že pisali v članku Cerkvena Zvona prosita: Odmislite 84 odstotkov svojih terjatev, načrta prestrukturiranja holdingov predvidevata, da se terjatve navadnih upnikov do konca leta 2015 poplačajo 16-odstotno (Zvon Ena) oziroma 15-odstotno (Zvon Dva).
MDS nadškofu Turnšku: Greste po poteh Šrota in Bavčarja?
Mercator išče resnega strateškega investitorja
Medij: Delo Avtorji: Križnik Božena,Piano Brane,I. G.,Ma. G. Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Naslovna stran Datum: 01. 04. 2011 Stran: 1
Lastniško preigravanje
Več trgovskih podjetij iz Evropske unije je v zadnjih tednih izrazilo interes za nakup večinskega deleža v največjem slovenskem trgovcu
Ljubljana - Od Društva malih delničarjev Slovenije, ki so pred dvema dnevoma zahtevali, naj Pivovarna Laško ustavi prodajo Mercatorja, je štafeto prevzela kar uprava največjega trgovca. Včeraj je s pismom, naslovljenim na delničarje Mercatorja, predsednik uprave Mercatorja Žiga Debeljak izrazil podporo družbe pri izvedbi takšnega mednarodnega postopka. Pogoj, da se lahko oblikuje večinski delež, je zaustavitev sedanjega postopka. Pričakovanja, naj bi o tem odločili nadzorniki Pivovarne Laško na včerajšnji seji, se niso izpolnila, pokazalo pa se je, daje v medijih napovedana dokapitalizacija Pivovarne Laško zgolj pobožna želja.
Uprava Mercatorja, ki se doslej nikoli ni hotela neposredno vpletati v premetavanje lastniških deležev, je očitno prevzela pobudo. Ker so samo v zadnjem poldrugem letu propadli kar trije poskusi prodaje deležev Mercatorja in je »na suhem« ostalo vsaj devet lastnikov, ki nameravajo prej ali slej te deleže prodati, je uprava zaznala priložnost za maksimiranje koristi za vse delničarje. Kot je razbrati iz Debeljakovega pisma, so namreč dogajanje opazili tudi nekateri potencialni strateški investitorji trgovska podjetja iz EU -, »ki so v zvezi s tem v zadnjih tednih izrazili svoj preliminarni interes«.
Več ponudnikov, višja cena
Pod njegovim oknom
Medij: Delo Avtorji: Križnik Božena Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Mnenja Datum: 31. 03. 2011
Stran: 5
Samo vprašanje časa je bilo, kdaj (in kdo) bo tokrat začel javno kampanjo proti prodaji Mercatorja, saj ima menda tudi pri pivovarskem javnem razpisu najmočnejše karte spet v rokah spretni in visoko motivirani Ivica Todorič. V prejšnjih poskusih mu je sicer spodletelo, a je iz vsake epizode potegnil kakšen nov nauk in z njim izpopolnil svojo osvajalsko strategijo. Kandidatov, ki jim Agrokor kot kupec slovenskega trgovca ne bi bil pogodu, je veliko. Najprej celotna živilskopredelovalna industrija, ki ji je Mercator glavni kanal za plasma izdelkov na domači in regijski trg, v izvoz pa ne morejo. A kaj več od opozarjanja na domnevne sovražne namere kupca ter pozivov državi, naj vendar kaj ukrene, ne morejo narediti.
Gospodarstvo je finančno izčrpano.
Tako je tudi investicijski sklad, v katerega bi vplačevali slovenski blue chipi za odkup od bank zaplenjenih delnic podjetij, ostal pobožna želja sindikatov, zaskrbljenih za desettisoče delovnih mest v živilski verigi. V resonanci z bazo diha tudi politika.
Trije ministri - za gospodarstvo, kmetijstvo in finance - so odkrito proti kupcu z druge strani Sotle. Ne pa a priori proti prodaji Mercatorja oziroma proti prodaji dobronamernemu tujemu investitorju. Argumenti prvih dveh so v skladu z interesi gospodarstva, tretji pa je znan kot branitelj nacionalnega interesa, natančneje, domačega lastništva v ključnih slovenskih podjetjih. Drugi člani ministrskega zbora se nočejo javno opredeljevati. Večina oči pa je uprtih v okno premierove pisarne: s kom se sestaja in kakšna znamenja pošilja prodajalcem 23-odstotnega deleža »najboljšega soseda« in njihovim upnikom, bankam, ki bodo v naslednjem koraku tudi same iskale kupca za delnice Mercatorja. Dejstvo je, da so uprave bank odgovorne za poslovanje, zato ne morejo slepo slediti različnim političnim ambicijam. To pomeni, da bodo Mercator in podobne finančne naložbe, ki jim jih je naplavila kriza, prodale čim prej najboljšemu ponudniku.
Koliko problemi bank ganejo Boruta Pahorja, ne vemo, verjetno pa ne bo dopustil, da se v njegovi pisarni - na mizi ali pod njo -ponovi trpka izkušnja Janeza Janše iz leta 2005. Bodo morali biti politični vzvodi pač bolj sofisticirani, bolj posredni ali očem bolj skriti. V še večji zadregi, kot so banke, je tudi prezadolžena Pivovarna Laško: upnice od nje zahtevajo prodajo naložb in čim večji izkupiček, vesoljna Slovenija pa, da ne žrtvuje (vsaj) »najboljšega soseda«. Čas pa se izteka.
Sredi napete situacije je javno fronto odprla relativno benigna interesna skupina, Društvo - Mali delničarji - Skupaj smo močnejšo (MDS), s preprostim pozivom: Pivovarna Laško, ustavi prodajo Mercatorja, saj vsi lahko dobimo več! Potrebujemo pa drugačen pristop: združiti je treba deleže vseh prodajalcev in s pomočjo profesionalnega tujega koordinatorja privabiti več resnih mednarodnih strateških investitorjev ter s konkurenco med njimi doseči maksimalni izplen za vse deležnike.
Zapiranje delniških knjig bi koristilo predvsem omrežjem
Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik
Datum: 31. 03. 2011 Stran: 19
Načrt ministra za finance Franca Križaniča, da bi pred javnostjo zaprl delniške knjige, ki smo ga včeraj razkrili v Dnevniku, je naletel na val neodobravanja med številnimi gospodarstveniki, investitorji, ekonomisti in celo med vodstvi največjih slovenskih borznih družb.
»Zaprtje delniških knjig bi škodilo transparentnosti trga kapitala in koristilo tistim posameznikom, ki želijo iz različnih razlogov prikriti svoje lastništvo. Tisti, ki so pripravljali spremembo zakona, se očitno, ali ne zavedajo posledic ali pa so v ozadju skriti interesi,« je ocenil nekdanji minister za gospodarstvo in profesor na ljubljanski ekonomski fakulteti Matej Lahovnik.
Križaničev predlog za zapiranje delniških knjig je kot nesprejemljivega označilo tudi Združenje novinarjev in publicistov, ki je vlado in državni zbor pozvalo, da predlog zavrne. »Javnost je ravno zaradi odprtih delniških knjig po zaslugi novinarjev v zadnjih letih izvedela za številne mahinacije z delnicami, za delniška parkirišča in tajkunizacijo nekaterih največjih slovenskih podjetij,« so sporočili iz združenja, kjer ocenjujejo, da bi zapiranje delniških knjig koristilo »tistim, ki želijo še naprej netransparentno koncentrirati kapital in skrivati lastništvo svojih delnic pred javnostjo«.
Podobno mnenje ima je tudi Lahovnik, ki sicer upa, da je šlo pri pripravi zakona le še za eno izmed nesmiselnih potez ministrstva za finance, saj je predlog v nasprotju z zavezami vlade za čim večjo transparentnost. »Pričakujem, da bo vlada ta zakon ustavila, če bo predlog zakona uspel priti skozi vladno proceduro, pa se je treba vprašati, ali je vlada padla pod vpliv določenih omrežij, ki si želijo skriti podatke o lastništvu,« je dodal.
»Ne vidim razloga, zakaj bi zaprli delniške knjige, zlasti ker so podatki o lastništvu javno dostopni pri vseh družbah z omejeno odgovornostjo,« je do predloga kritičen tudi odvetnik in donedavni direktor Urada za varstvo konkurence Jani Soršak, ki opozarja, da Slovenija ni edina država, ki bi imela javno razkrite delniške knjige.
Žugelj se pridružuje Križaniču
Med podporniki zapiranja delniških knjig pred javnostjo je zanimivo Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP), ki je v zadnjih letih številne nadzorne postopke izpeljala prav po razkritju delniških manipulacij v medijih. Kljub temu na ATVP pod vodstvom Damjana Žuglja pravijo, da lahko prav »javni dostop do podatkov iz centralnega registra pomeni nepotrebno in nepooblaščeno razkrivanje podatkov o fizičnih in pravnih osebah«. Po ocenah ATVP je delniška knjiga celo izgubila pomen, saj da imajo lahko nekateri posamezniki svoje deleže shranjene na fiduciarnih računih. Vsekakor pa je zaprtje delniških knjig tudi v ekonomskem interesu KDD. Kot smo razkrili včeraj, v predlogu za spremembo zakona sploh še ni določeno, koliko bi moral posamezni delničar plačati za izpis iz delniške knjige, saj bi ceno naknadno lahko v svojem pravilniku določil kar KDD.
»Kot največja slovenska delniška družba (po številu delničarjev, op.p.) ocenjujemo, da je obstoječ sistem, ki ne omejuje vpogleda v delniške knjige, dober, saj omogočavisoko stopnjo transparentnosti,« se strinja tudi član uprave Nove KBM Andrej Plos, za ohranitev javnih delniških knjig pa se zavzema tudi Društvo - Mali delničarji - Skupaj smo močneji (MDS).
Upniki T-2 prevzemajo vajeti
Medij: Večer Avtorji: Ambrož Nina Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 30. 03. 2011 Stran: 11
Mariborskemu telekomunikacijskemu operaterju T-2 se obeta nova skupščina, ki jo bo sklical pooblaščenec upnikov, kranjski Gratel. Ta očitke o svojih prenapihnjenih terjatvah zanika
Na včerajšnjem sestanku upniškega odbora mariborske telekomunikacijske družbe T-2 v postopku prisilne poravnave (od 13. januarja) je Gorazd Tršan, predsednik upniškega odbora in pravni zastopnik podjetja Gratel iz Kranja, dobil pooblastilo, da prevzame vajeti in odločno nastopi proti upravi operaterja. Ta v načrtu finančnega prestrukturiranja še vedno predlaga upnikom nesprejemljivi 65,4-odstotni odpis navadnih terjatev in poplačilo dolga v osmih letih. Novih odločitev, kako najti zadovoljivejši izhod, pa ne razgrinja.
Upniški odbor kot skupščina T-2
