Cinkarna Celje

AUKN med nadzornike Cinkarne tišči Matjaža Janšo

Medij: Dnevnik Avtorji: Svenšek Katja Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 23. 10. 2012 Stran: 9

Ljubljana - Danes, ko bo državni zbor po vetu državnega sveta znova potrjeval predlog zakona o Slovenskem državnem holdingu (SDH), bo na drugem koncu Slovenije, v Celju, potekal praktični prikaz načina upravljanja kapitalskih naložb države, kot si ga je zamislila vlada Janeza Janše. Na skupščini Cinkarne Celje bo skušala Agencija za upravljanje kapitalskih naložb države (AUKN), ki bo na skupščini glasovalne pravice izvrševala v imenu Modre zavarovalnice, v nadzorni svet družbe namreč skušala imenovati vladnega izbranca Matjaža Janšo. S tem bi AUKN delovala v nasprotju z zahtevo Modre zavarovalnice, ki je AUKN naložila, da pri zastopanju njenega 20-odstotnega deleža Cinkarne podpre prvotni predlog, to je imenovanje Kresa Šavriča, sicer člana uprave Slovenske odškodninske družbe (Sod).

Slednja je nekaj manj kot 12-odstotna lastnica Cinkarne in po naših neuradnih informacijah naj bi AUKN tudi od predsednika uprave Soda Tomaža Kuntariča zahtevala, da za zastopanje glasovalnih pravic Soda na skupščini Cinkarne pooblasti predstavnika AUKN. Ta bi nedvomno na zahtevo vlade v nadzorni svet imenoval Janšo in ne Šavriča, kar pomeni, da bi Kuntarič vladi oziroma AUKN dal soglasje, da v njegovem imenu glasuje proti njegovemu članu uprave. Kuntarič nam včeraj naših informacij ni želel potrditi, prav tako jih ni zanikal. »Ne komentiram,« je bil kratek predsednik uprave Soda.

Vlada bi za nadzornika Cinkarne Celje imenovala Matjaža Janšo

Medij: Dnevnik Avtorji: Svenšek Katja,Polanič Matjaž Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 18. 10. 2012 Stran: 8

Ljubljana - Vlada Janeza Janše nadaljuje svoj način korporativnega upravljanja, pri katerem pa ne krši več zgolj zakona o upravljanju kapitalskih naložb, ampak očitno tudi vse druge zakone, ki ji stojijo na poti pri kadrovanju v družbah z lastniškim deležem države. Vlada je namreč Agenciji za upravljanje kapitalskih naložb (AUKN) po naših informacijah izrecno naložila, da pooblaščenec, ki bo na torkovi skupščini Cinkarne Celje zastopal 20-odstotni delež Modre zavarovalnice, vloži nasprotni predlog in v nadzorni svet ene najuspešnejših gospodarskih družb v državi imenuje člana SDS Matjaža Janšo. Z navodilom je vlada tokrat povozila tudi zakon o gospodarskih družbah, ki določa, da lahko nasprotne predloge na skupščinah vlaga zgolj delničar, torej v tem primeru Modra zavarovalnica.

Vlada postavlja s tovrstno prakso v neprijeten položaj tako pooblaščenca, ki bo na skupščini glasoval v imenu Modre zavarovalnice, kot predsedujočega skupščini. Glede na sklic skupščine bo to vodil Zdenko Podlesnik in ta bo odločil, ali na dnevni red skupščine uvrstiti nasprotni predlog brez podpisa oziroma soglasje delničarja ali ne.

16. skupščina družbe Cinakrne Celje, d.d.

Od 10.10. do 18.10.2012 poteka zbiranje pooblastil za 16. redno skupščino družbe Cinkarne Celje, d.d., ki bo potekala 23.10.2012 ob 14.00 uri, na sedežu družbe, Kidričeva 26, Celje.

Za tisk pooblastila kliknite tukaj. Odprla se vam bo datoteka v novem oknu, katero si lahko natisnete in jo nato izpolnete, ter pošljete na naš naslov (Društvo MDS, Dalmatinova ulica 10, 1000 Ljubljana).

Za vse informacije smo vam dosegljivi na zgoraj navedenih kontaktih. Za več informacij o družbi Cinkarna Celje pa kliknite tukaj.

Prvi naprodaj Telekom, Triglav, Petrol

Medij: Delo Avtorji: Maja Grgič in Božena Križnik Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 01. 10. 2012

Neuradno je mogoče izvedeti, da je MF naklonjeno umiku države iz gospodarstva. Vsi v koaliciji s tem niso zadovoljni.

Holdingu grozi referendum

Po petkovem sprejetju zakona o Slovenskem državnem holdingu bi lahko že ta teden o vetu nanj odločal državni svet. Sindikat delavcev dejavnosti energetike pa naj bi danes razpravljal o zbiranju podpisov za začetek referendumske pobude o tem zakonu. Finančni minister Janez Šušteršič je za nacionalno televizijo povedal, da ga referendum ne skrbi, priznava pa, da lahko to uveljavitev zakona zamakne za dva do tri mesece.

Ljubljana – Z ustanovitvijo Slovenskega državnega holdinga je pričakovati tudi bolj pospešeno prodajo državnih deležev podjetij, ki je v zadnjih kriznih letih zastala. Nekateri prodajni postopki že tečejo, napovedujejo pa se tudi nekatere prodaje najboljših domačih podjetij.

Na ministrstvu za finance pojasnil, kaj bi lahko država prodala, pred sprejetjem strategije upravljanja ne dajejo. Neuradno pa je mogoče izvedeti, da vladni krogi že načrtujejo prodajo Telekoma Slovenije. To naj bi po mnenju poznavalcev odsevala tudi rast cene delnice Telekoma, ki je v zadnjem mesecu pridobila slabo tretjino vrednosti in petkovo trgovanje zaključila pri 76,51 evra. Državni lastniki imajo v Telekomu, ki ga je država enkrat že prodajala, skupaj dobrih 74 odstotkov delnic. Celoten sveženj je bil po petkovi borzni ceni vreden 372 milijonov evrov, a je k temu treba prišteti še prevzemno premijo. Po nekaterih informacijah je velika verjetnost, da bi država ohranila četrtinski lastniški delež. Kot možen kupec se za zdaj omenja Deutsche Telekom.

Cinkarna Celje

Datum skupščine: 
23.10.2012 - 14:00
Naslov: 
na sedežu družbe, Kidričeva 26, Celje.
Status: 
arhivirana

Na kratko

Medij: Dnevnik Avtorji: Bratanič Jan Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 31. 08. 2012 Stran: 8

Andro Ocvirk prvi nadzornik Cimosa

Za novega predsednika nadzornega sveta je bil včeraj izbran Andro Ocvirk, ki že vrsto let vodi nadzorni svet Cimosa. Za predsednika revizijske komisije je bil imenovan Stojan Nikolič.

Veselinovič prevzel vodenje Gea College

Draško Veselinovič, kije aprila odstopil s funkcije izvršnega direktorja družbe KD Group, je postal predsednik uprave družbe Gea College.

Fotona v izplačilo dividend

Delničarji Fotone, kije eden izmed najuspešnejših svetovnih razvijalcev in prodajalcev laserske opreme, si bodo v obliki dividend razdelili dobrih 361.000 evrov bilančnega dobička. Skupščina je namreč potrdila nasprotni predlog delitve bilančnega dobička, ki ga je podal direktor družbe Matjaž Lukač.

Delničarjem Kompas MTS 0,33 evra dividende

Lastniki bodo svoje likvidnostne težave krpali z rekordnimi dividendami

Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 18. 06. 2012 Stran: 17

Ljubljana - Vse bolj je očitno, da kadrovske menjave, ki jih v nemalo primerih narekuje kar kabinet predsednika vlade, v letošnji skupščinski sezoni ne bodo edino jabolko spora. Že skupščine Mercatorja, Cinkarne Celje, Letrike (nekdanja Iskra Avto elektrika), Mladinske knjige založbe, Zavarovalnice Triglav ter prihajajoče skupščine Telekoma Slovenije, Heliosa, Krke in nekaterih drugih večjih podjetij namreč napovedujejo ostre boje zaradi delitve bilančnega dobička med upravami in delničarji.

Rast lastniških apetitov

»Seveda je razumljivo, da si uprave želijo imeti čim mehkejšo blazino pri upravljanju svojega posla. Toda prave potrebe po tem ni. Razen seveda če ima podjetje v investicijskem načrtu projekte, za katere p otrebuj e las tni kapital,« omenjena trenja pojasnjuje predsednik uprave družbe KD Skladi Matej Tomažin. »Kaj pretehta, bi moralo biti odvisno od argumentov menedžmenta, kako donosno bodo investirali zadržane dobičke in kakšne prihodnje koristi bi od tega imeli delničarji. Če teh argumentov ni dovolj, potem je edino smiselno, da se denar povrne vlagateljem v obliki dividend ali odkupov lastnih delnic,« dodaja Sašo Stanovnik iz Alte Invest.

Mali delničarji za višje dividende

Medij: Večer Avtorji: Toplak Damijan Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 09. 06. 2012 Stran: 7

Mali delničarji za višje dividende

Osrednji borzni indeks SBI TOP se je z včerajšnjo vrednostjo okrog 540 indeksnih točk povsem približal zgodovinskemu dnu. Kljub dokupovanju lastnih delnic prosti pad nadaljujejo delnice novomeške farmacevtske družbe Krka, katerih vrednost je vse bližje 40 evrom. Nekateri analitiki so mnenja, da bi lahko vrednost Krkine delnice že v naslednjem tednu padla pod psihološko mejo 40 evrov, saj tuji investitorji to delnico vse bolj prištevajo med delnice "zrelih" in ne več rastočih podjetij, za katere pa je značilno bistveno višje izplačilo dividend od predlaganih 1,50 evra bruto na delnico. Temu se uprava Krke za zdaj uspešno upira, saj meni, da denar potrebuje za gradnjo novih proizvodnih kapacitet, a (potencialni) investitorji opozarjajo, da večje prodajne količine ne morejo zaustaviti padca Krkinih prodajnih marž. Nikakršnega dvoma sicer ni, da je Krka za slovenske razmere zelo uspešno podjetje, a danes imajo investitorji na razpolago delnice z vsega sveta, in to po razmeroma nizkih cenah, zato so lahko pri svojih odločitvah toliko bolj izbirčni. Ali bo Krka za svojo večjo rast prevzemala, bo morda prevzeta? Drugače bo vrednost njene delnice še naprej stagnirala.

Društvo Mali delničarji Slovenije (MDS) je pokazalo, kako se je treba boriti za interese malih delničarjev, ko je na četrtkovi skupščini delničarjev Iskre Avtoelektrike (po novem se družba imenuje Letrika) z nasprotnim predlogom prepričalo dovolj delničarjev, da bodo v Letriki letos izplačali 0,30 evra bruto dividende na delnico ali skupno domala 480 tisoč evrov. Sprva izplačilo dividend ni bilo predvideno. Oba mariborska holdinga Zvon v stečajih sta sicer več kot 22-odstotna lastnika Letrike.

Ta teden so dvakrat višjo dividendo od predlagane na predlog Soda dočakali tudi delničarji celjske Cinkarne, ki bodo tako prejeli 15 evrov bruto na delnico, kar je pomenilo celo 16,5-odstotni dividendni donos, skupni znesek izplačanih dividend pa je bil 12,2 milijona evrov.

Najbolje plačani menedžerji lani z najmanj 21 milijoni prejemkov

Medij: Dnevnik Avtorji: Matjaž Polanič Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni dnevnik/ Gospodarstvo Datum: 07. 05. 2012 Stran: 1 in 17
 
Ljubljana - Najbolje plačanih sto slovenskih menedžerjev, ki so že razkrili svoje lanskoletne plače, je v letu 2011 skupno prejelo 21,1 milijona evrov bruto prejemkov, v povprečju pa je vsak med njimi dobil 17.600 evrov bruto na mesec.
 
Po prvih objavah letnih poročil slovenskih družb je na vrhu lestvice najbolje plačanih slovenskih menedžerjev predsednik uprave Krke Jože Colarič. Ali mu bo prvo mesto uspelo ohraniti tudi po tistem, ko bodo letna poročila objavile vse družbe, za zdaj še ni znano.
 
Za uvrstitev na lestvico najbolje plačanih slovenskih menedžerjev leta 2011 je bilo tokrat potrebno najmanj 147.000 evrov bruto prejemkov. To je sicer nekoliko manj kot v minulih letih, vendar pa številne velike gospodarske družbe še vedno niso javno objavile svojih letnih poročil, zaradi česar so zaslužki njihovih vodilnih kadrov še vedno poslovna skrivnost.
 
Colarič na vrhu lestvice zamenjal Zidarja in Črnigoja
 
Največ bruto prejemkov med vsemi slovenskimi menedžerji, ki so že razkrili te podatke, je imel lani Jože Colarič, ki je za vodenje Krke prejel 659.000 evrov bruto. Colariča na vrh lestvice najbolje plačanih slovenskih menedžerjev sicer ni uvrstila rast njegovih prejemkov (v primerjavi z letom 2010 so bili višji za 13.000 evrov), temveč propad nekaterih podjetij. V zadnjih letih sta namreč vrh lestvice zasedala Ivan Zidar in Dušan Črnigoj, vendar pa je SCT lani končal v stečaju, Črnigoj pa se je umaknil z mesta predsednika upravnega odbora Primorja.
 
 
Na drugem mestu Colariču z 521.000 evri bruto prejemkov sledi član uprave Krke Aleš Rotar, na tretjem mestu pa je z le nekaj manj kot pol milijona evrov bruto prejemkov generalni direktor Scania Slovenija Harald Woitke. Deseterico najbolje plačanih slovenskih menedžerjev, ki so imeli lani skupno štiri milijone evrov bruto prejemkov, zaokrožujejo še člana uprave Krke Zvezdana Bajc in Vinko Zupančič, nekdanji predsednik uprave Save Janez Bohorič, predsednica uprave Probanke Romana Pajenk, nekdanja člana Savine uprave Vinko Perčič in Emil Vizovišek ter glavni izvršni direktor SKB Andre-Marc Prudent. Podobno kot v preteklih letih tudi letos na lestvici tako prevladujejo direktorji farmacevtov, bank, zavarovalnic in holdingov, medtem ko se je na lestvico uspelo uvrstiti le redkim predsednikom in članom uprav proizvodnih podjetij. Še najvišje sta med slednjimi prišla direktor Cinkarne Celje Tomaž Benčina in generalni direktor Pivovarne Laško Dušan Zorko, ki plačo prejema tudi v Pivovarni Laško.
 
Družbe v izgubi, menedžerji na vrhu plačne piramide
 

Prejemki pogosto bajni tudi tam, kjer je izguba

Medij: Delo Avtorji: Čeh Silva Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Dnevne novice
Datum: 05. 05. 2012 Stran: 3

Prejemki pogosto bajni tudi tam, kjer je izguba

Plače slovenske podjetniško-upravljavske elite Med najbolje nagrajenimi tudi predsedniki uprav Save, NKBM in Pivovarne Laško. Prejemki uprav podjetij in nadzornih svetov, kijih razkrivajo letna poročila 2011, kažejo, da v kar številnih primerih ni tesne povezave med njihovimi zaslužki in rezultati družbe.


Nasprotno, rezultati padajo, menedžersko-nadzorniški prejemki pa rastejo; celo takrat, ko so družbe v izgubi in morajo ekipe tudi zato oditi. Včasih tudi prepozno, a so za to celo nagrajene.

Med desetimi najbolje nagrajenimi in plačanimi predsedniki uprav in njihovih celotnih ekip so kar trije, ki vodijo družbe in sisteme, ki so v izgubi. Kranjska Sava ima več kakor 157 milijonov evrov izgube, NKBM 70 milijonov, Skupina Pivovarna Laško 15,3 milijona evrov. Helios sodi med podjetja, ki so v stečajni masi propadlih Zvonov, a je leto končal z 1,3 milijona evrov dobička. Luka Koper lovi ravnotežje tik nad gladino z 0,5 milijona evrov čistega dobička. Istrabenz se lahko pohvali z dobrimi 23 milijoni evrov čistega poslovnega izida, a toliko mu je ostalo, če poenostavimo, po tem, ko je prodal svoji družbi Instalacije in IG energetski sistemi za celih 48 milijonov evrov. Izgubarske luknje so med temi družbami velike, v lastniških povezavah in slabitvah, ki jih terjajo slabe naložbe, pa so včasih videti nerešljive.

A to se pri prejemkih vodilnih prav veliko ne pozna. Povprečni bruto prejemki najbolje plačanih se gibljejo od 16.000 do dobrih 22.000 evrov. Izjemi sta Janez Bohorič in Matjaž Kovačič, saj je njune lanske prejemke lepo zaokrožila še odpravnina; Kovačič je tako, kljub temu da je NKBM pristala v globoki izgubi, prejel v povprečju skoraj 18.000 evrov bruto, Janez Bohorič pa, potem ko je »njegova« Sava lani podvojila izgubo, na 157 milijonov evrov, 26.000 evrov bruto.

Tudi nadzorniki bank niso reveži

Prejemki uprav NLB in Abanke so skromnejši kakor leta 2010. O prejemkih nadzornikov pa se tudi v bančnih družbah zdi, da so tako rekoč neodvisni od stanja v njihovih bilancah. Če se nismo ušteli pri seštevanju, so si nadzorniki NKBM prislužili skupaj kar 178.000 evrov, nadzorniki NLB, kjer je treba upoštevati tudi mednarodno sestavo, pa slabih 170.000 evrov. Tudi sicer se zdijo prejemki nadzornih svetov precej neodvisni od rezultatov družb, med dobro nagrajenimi je vsekakor NS NKBM, ki je prejel več kakor 178.000 evrov. Rekorder med nadzorniškimi ekipami je NS Mercatorja, ki ga je lani vodil Robert Šega; 12-članski je lani skupno prejel 235.000 evrov bruto.

Videti je, da nadzorniki vestno upoštevajo priporočila, po katerih so v zadnjem času spet plačani vsak mesec za opravljanje nadzorniške funkcije, pripadajo pa jim tudi sejnina in drugi stroški. Tudi če bi posameznik opravljal zgolj dve nadzorniški funkciji, bi v povprečju lahko dobil kakšnih 3000 evrov bruto na mesec; sejnine in vse drugo bi bili »za povrh«, da ne omenjamo dodatnih funkcij v različnih komisijah.

Nekateri prejemki tudi ekscesni

Naša podjetniška upravljavska elita se s krizo in njenimi izzivi različno spopada, a pri njenih prejemkih to ni tako jasno izpostavljeno. Rajko Stanković, predsednik Društva Mali delničarji Slovenije MDS, ugotavlja: »Nekateri prejemki vodilnih so normalni, drugi ekscesni. Glede na zadolženost podjetja ali sistema bi morali biti vodilni med prvimi, ki bi si morali znižati plače. Vsaj na tistih 'Lahovnikovih' 12.500 evrov bruto.« Tudi z nadzorniki je podobno, tri nadzorne funkcije so lahko že izjemno solidna bruto plača. Stankovič meni, da bi bili profesionalni nadzorniki boljša rešitev, kakor je sedanja, ko najbolj izpostavljeni predsedniki uprav sedijo v najbolj izpostavljenih nadzornih svetih nekaterih največjih družb. Sicer pa tudi Stankovič meni, da bi bilo smiselno v državi tako na ravni ministrstev kot stanovskih združenj razmišljati o nekakšnem novem Lahovnikovem zakonu in previsoke prejemke znižati, še zlasti v podjetjih, kjer imajo težave.

Syndicate content

portalov

Tuje novice iz regije

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.