Cinkarna Celje

Medij: Dnevnik Avtorji: Feri Vladimir Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 02. 09. 2015 Stran: 27

BORZNI KOMENTAR

Minuli teden so zaznamovale objave polletnih poslovnih rezultatov nekaterih najpomembnejših slovenskih podjetij. Trgovanje na Ljubljanski borzi je bilo pod vplivom korekcij na svetovnih borzah, s tem paje indeks SBI TOP izgubil nekaj več kot tri odstotke in končal pri vrednosti 709,36 točke.

Pri Cinkarni Celje, katere vrednost delnice je zaradi končanja prodajnega procesa tako re-, koč v prostem padu, so bili rezultati za prvo polovico leta kljub padajočim cenam surovin - nad pričakovanji. Čisti dobiček je sicer upadel za skoraj polovico. Podobno je poslovala tudi naša največja naftha družba Petrol, kjer so prav tako pri padajočih cenah nafte realizirali za šest odstotkov večji dobiček kot v enakem obdobju lani.

Medij: Večer Avtorji: Toplak Damijan Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Po svetu Datum: 29. 08. 2015 Stran: 11

Portret tedna

Če je za dolgoletnega direktorja Autocommerca (kasneje ACH) Hermana Rigelnika veljalo, da je železni Herman, bi Romana Glaserja, veterinarja in kar 28 let prvega moža Perutnine Ptuj, zlahka poimenovali jekleni Roman. Sploh zdaj, ko se obeta, da bo Slovenska industrija jekla (SIJ) po ponedeljkovi skupščini z vplačilom 40 milijonov evrov svežega kapitala postala pomembna in največja delničarka Perutnine, po verjetni prevzemni ponudbi pa tudi večinska lastnica. Ob tem je na mestu vprašanje, kdo je jeklarje v lasti ruske družine Zubicki pripeljal v Perutnino. Glaser pravi, da je bil to njihov nekdanji dolgoletni direktor Tibor Šimonka, ki je zdaj v Perutnini že leto dni pooblaščenec bank, spet drugi so prepričani, da je SIJ voda na mlin Glaserja, ki bi se kljub 68 letom lahko še nekaj časa obdržal na čelu ptujskega prehrambnega giganta z nekaj več kot 3600 zaposlenimi.

V preteklosti se v Sloveniji to, da so se podjetja ukvarjala z mnogo dejavnostmi, tudi tistimi, ki niso sodila v osnovni posel, ni izkazalo za uspešno. Spomnimo se Pivovarne Laško, ki ni le polnila pijač, ampak je bila tudi trgovec, izdajatelj časopisov in še česa. Z Laščani Glaserja povezuje več kot desetmilijonsko posojilo Perutnine Infond Holdingu in Centru Naložbam, katerih vračilo (za zdaj neuspešno) Perutnina že nekaj let terja prek sodišča. Ko so si menedžerji Perutnine in Merkurja v času Janševe vlade želeli zavarovati stolčke z vzajemnima menedžerskima prevzemoma (Merkur je bil pomemben lastnik Perutnine in obratno), je kasneje obema podjetjema šlo v franže na stotine milijonov. Merkur je že v drugem stečajnem postopku, Perutnina pa je v lanskem letnem poročilu za predlani skoraj prepolovila kapital. Glaserjeva uprava, ki dobro vodi osnovno poslovanje Perutnine, je imela še eno zgrešeno naložbo. Probanko. Tam je bil Roman Glaser vrsto let prvi nadzornik in očitno ni ukrepal pravočasno in dovolj odločno, da banka ne bi zašla v težave. Problem za slovenske razmere srednje velike Probanke je bil, ker je bila enostavno premajhna za financiranje vseh (spornih) menedžerskih prevzemov, od katerih se jih je večina končala klavrno. Mnogi so vodstvoma Perutnine in Probanke tudi očitali, da sta prek lastništva druga drugo nadzirali, da pa je bil ta nadzor slab. Pred letom dni je Roman Glaser za Večer povedal, da je bil menedžerski prevzem Perutnine v obliki konzorcija z nekoč uspešnima Probanko in Merkurjem ter ob največjem posamičnem lastniku - Perutninarski zadrugi Ptuj - smiseln kot zaščita Perutnine pred zunanjimi vplivi. Neuspešnost Merkurjevega menedžerskega prevzema pa je pripisal preplačilu prejšnjih delničarjev, med največjimi sta bila državna Kad in tedanja Sod, kasnejših nezakonitih potez tedanjega Merkurjevega vodstva pa ni odobraval. "Leta 2009 so povečini kratkoročni krediti podjetij postali pri slovenskih bankah neobnovljivi, banke so zasegale lastniške deleže, ki pa so močno izgubljali vrednost. Polovico sedanje krize smo si ustvarili sami, kar pa je med ekonomisti pravilno ugotovil le Jože P. Damijan," je dejal Glaser.

Medij: Finance Avtorji: Tomažič Janez Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja Datum: 20. 08. 2015 Stran: 5

SEZONA SKUPŠČIN

Danes skupščina Krke, jutri skupščina Luke Koper. Skupni imenovalec? Višje dividende

Sezona skupščin podjetij, ki se marca začne s Petrolom, je na vrhuncu. Pogledali smo, koliko je država »potegnila« iz državnih podjetij in kaj to pomeni v primerjavi s prejšnjimi leti.

Danes je skupščina Krke (kaj lahko pričakujete, v članku na www.finance.si/8834563), jutri sledi skupščina Luke Koper. Na obeh bo predvidoma država z nasprotnim predlogom zahtevala izplačilo višjih dividend.

Koliko je državaletos že potegnila iz podjetij

Država ima približno osem milijard evrov premoženja, v nekaterih podjetjih je lastnica neposredno, v drugih pa prek SDH, Slovenskega državnega holdinga. Na letošnjih skupščinah - sezona seveda še ni končana -je za svoje deleže (neposredno, Sod, Kad, Zpiz) dobila izplačanih približno 108 milijonov evrov bruto dividend.

Medij: Finance Avtorji: Smrekar Tanja,Sovdat Petra Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja Datum: 10. 06. 2015 Stran: 4

Bo propadla (tudi) prodaja Cinkarne Celje? Neuradni, a zanesljivi viri pravijo, da potencialne kupce odganjajo morebitne ekološke obveznosti, zaradi katerih niso dali ponudb oziroma so bile te zelo nizke, z zahtevami za dodatna jamstva.

Celjska Cinkarna je tako še ena od verjetnih propadlih privatizacijskih postopkov (o NKBM, Telekomu Slovenije in Elanu pišemo v sosednjih člankih). Na KD, ki vodi postopek prodaje, ne želijo komentirati ničesar. Tudi ne tega, koliko ponudb so dobili. Spomnimo pa, da delež (nekaj manj kot 75 odstotkov) prodajajo SDH, DUTB, Banka Celje, NKBM, Modra zavarovalnica, KD Skladi in Alpen Invest. Za delež so se (neuradno) še aprila zanimali trije: avstrijski Treibacher Industrie, poljski Grupo Azoty in ameriška investicijska družba The Gores Group.

Česa se boji kupec

Medij: Finance Avtorji: Lipnik Karel,Grapulin Teja,Ugovšek Jure Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja Datum: 05. 06. 2015 Stran: 2

Slovenska gospodarska rastje med večjimi v Evropi. Tudi zato, ker se prebuja zasebna poraba, v nasprotju s preteklostjo predvsem trajnih dobrin. Poleg izboljšanja razpoloženja je to po mnenju poznavalcev in opažanju nepremičninskih agentov ter virov posledica zajetnih kupnin, ki so jih mali vlagatelji deležni pri prevzemih večinsko državnih družb.

V petih večjih prevzemih v drugi polovici minulegaleta seje približno 25 tisoč malim delničarjem Aerodroma Ljubljana, Mercatorja, Heliosa, Letrike in Radenske nateklo nekaj čez 200 milijonov evrov. Seje kaj tega denarja pretopilo tudi v porabo?

Čas za odložene nakupe?

Medij: Finance Avtorji: Lipnik Karel,Mihajlović Novica,Sovdat Petra Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja Datum: 26. 05. 2015 Stran: 2

Najdražji nadzorniki v slovenskih podjetjih niso nujno najboljši, so pa gotovo od daleč

Ob valu skupščin večjih slovenskih družb, ki se vrstijo od aprila do prve polovice julija, smo pogledali, katera družba ima najdražji nadzorni svet. Izstopa Luka Koper, kjer se Rado Antolovič na seje vozi iz Dubaja. Razmeroma drago paje tudi delo bančnih nadzornih svetov.

Takoj moramo opozoriti, da nadzorne svete imenujejo lastniki, zato je tudi strošek nadzornikov, ki ga sicer plača podjetje, stvar volje delničarjev. Delničarji tudi potrdijo plačila, ki pripadajo članom nadzornih svetov. Vsekakor je tudi dobro, da so v nadzornih svetih podjetij v Sloveniji strokovnjaki s tujim znanjem, ki lahko pripomorejo kboljšemu korporativnemu upravljanju in učinkovitosti poslovanja podjetja. Todav posameznih primerih, še posebej večinsko državnih podjetij, se lahko pojavi vprašanje, ali so dodatni stroški upravičeni glede na vlogo in aktivnost v nadzornem svetu.

Davki »enačijo« nadomestila nadzornikov

Medij: Finance Avtorji: M. K. Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Borze&denar Datum: 18. 05. 2015 Stran: 12

LJUBLJANSKA BORZA

Na domači borzi so v ospredju četrtletni podatki in sklici skupščin, na katerih bodo družbe delničarjem delile dividende.

Tako je skupina Triglav v prvih treh mesecih letos ustvarila 31,1 milijona evrov čistega dobička, kar je 22 odstotkov več kot v istem obdobju lani. Kot so sporočili iz družbe, so v četrtletju obračunali tudi dva odstotka več kosmate zavarovalne in sozavarovalne premije, 260,1 milijona evrov. Rezultati so spodbudni, saj jim je uspelo ustaviti upadanje premij. Za delničarje pomembna novica je tudi to, da bo Zavarovalnica Triglav strateška naložba za državo, dokler ta ne pridobi glasovalnih pravic, potem bo postala pomembna naložba.

Medij: Dnevnik Avtorji: Vuković Vesna,Modic Tomaž Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 24. 04. 2015 Stran: 8

Napovedi o (raz)prodaji gospodarstva, ki naj bi jo prinesla strategija upravljanja državnih naložb, se niso uresničile. Ključne družbe bodo namreč še naprej ostale v državnih rokah, vlada Mira Cerarja pa očitno vse stavi na preporod energetike.

Strahovi, da bo prišlo do (raz)prodaje slovenskega gospodarstva, so se očitno izkazali za neupravičene. Če se je še pred nekaj tedni zdelo, da se bo država umaknila iz vsaj nekaterih pomembnih družb in jih prepustila strateškim vlagateljem, bodo ti načrti očitno splavali po vodi.

Iz predloga Idasifikacije naložb, ki so ga pred politično razpravo o tem, katere družbe prodati in katere zadržati, pripravili na ministrstvu za finance, namreč izhaja, da bi lahko poleg že začetih prodajnih postopkov s seznama 15 podjetij za privatizacijo prodali kvečjemu nekaj drugih družb. Če bo vlada Mira Cerarja ugodila predlogu ministrstva, bi ključne družbe še naprej ostale v državnih rokah. Seveda če se bo s tem strinjal tudi državni zbor.

Medij: Večer Avtorji: Jager Vasja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: V žarišču Datum: 09. 04. 2015 Stran: 4

Drugi del Vecerove preiskovalne zgodbe o zlomu mariborske nadškofije: Kako sta Zvon Ena in Zvon Dva iz denarja delala denar? Kje vse so sledi?

Zgodbe Zvona Ena in Zvona Dva ni mogoče razumeti brez poznavanja konteksta, v katerem sta delovala. Ko govorimo o nekdanji gospodarski mreži mariborske nadškofije, ne moremo mimo množice njunih naložb ter satelitskih podjetij, prek katerih sta izvajala svoje operacije. Šele ob celovitem pregledu dolgov in premoženja celotne mreže si je moč ustvariti sliko o premoženju, ki se je vrtelo v njej, in o njeni usodi. Prav tako do danes še nihče ni objavil točnega podatka, kako velika je v resnici luknja, ki sta jo za seboj pustila propadla Zvon Ena in Zvon Dva. V javnosti so se vrteli vrtoglavi visoki zneski, a pregled številk, do katerih smo se dokopali, pokaže drugačno sliko.

Štirje nivoji

Medij: Dnevnik Avtorji: Modic Tomaž Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 26. 02. 2015 Stran: 8

PREVZEMNA ZAKONODAJA

Leto dni po prevzemu Heliosa dobivamo novo prevzemno zakonodajo, ki prepoveduje financiranje prevzema z zastavo delnic ali premoženja tarče. Takšno strategijo so pri naskoku na domžalsko premazniško družbo uporabili v avstrijskem Ringu.

Medtem ko so v teku prodajni postopki za Telekom Slovenije, Novo KBM, Cinkarno Celje in druga večja slovenska podjetja, pričakuje pa se tudi drugi val privatizacije, se v kratkem obeta uvedba novih zakonskih ovir, ki naj bi še pravočasno pregnale vlagatelje brez denarja.

Predlog novele zakona o prevzemih namreč prevzemnikom vnaprej prepoveduje, da za vračilo posojila, najetega za financiranje nakupa, jamčijo s kupljenimi delnicami ali premoženjem tarče. To naj bi prekrižalo načrte finančno šibkim prevzemnikom, saj bodo morali imeti lastna sredstva za prevzem ali pa banke in druge financerje prevzema prepričati, da jim odobrijo posojilo na dobro ime oziroma se zadovoljijo z drugim, slabšim zavarovanjem.