Cetis

Kupovanje časa in veliki interesi

Medij: Večer Avtorji: Čokl Venessa Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 25. 03. 2011 Stran: 11

Z mariborsko nadškofijo lastniško povezana finančna holdinga Zvon Ena in Zvon Dva predlagata prisilno poravnavo. Postajajo banke upnice kooperativnejše? Ekonomista dr. Bogomirja Kovača ne bi začudilo, Cerkev le ni običajni lastnik, pravi.


"Prisilna poravnava prinese več manevrskega prostora in kupi čas, da bi se našla rešitev," se ekonomist dr. Bogomir Kovač za Večer odziva na včeraj objavljeno obvestilo uprav mariborskih finančnih holdingov Zvon Ena in Zvon Dva, da sta mariborskemu okrožnemu sodišču za svoji od začetka letošnjega leta plačilno nesposobni družbi predlagali prisilno poravnavo.

K čemur ju je, generalno, primoral tudi časovni načrt v insolvenčni zakonodaji. Zvona poskušata z mehkejšim prestrukturiranjem, pravi Kovač, stečaj bi bil trša pot, pri prisilkah, četudi so po svoje le prvi narok stečaja, se menedžment nadeja boljših epilogov. Upniki pa tudi računajo, da bodo v prisilni poravnavi vendarle bolje poplačani, kot bi bili v stečaju.

Večinski lastnik Zvona Ena je Gospodarstvo Rast v lasti mariborske nadškofije. Po Zvonu Ena in Zvonu Dva so pred meseci tudi v Rastu razglasili plačilno nesposobnost. Ali bo Gospodarstvo Rast zdaj, tako kot Zvona, tudi šlo v poskus prisilne poravnave? Da imajo "na razpolago še nekaj dni", skopo odgovarjajo v mariborski nadškofiji. In da aktivno iščejo optimalno rešitev v obstoječih možnostih, dokončne rešitve pa še ni. Finančni, bančni svetovalci, v prvi vrsti iz bančne skupine Rotschild, ki so jih pri gospodarski upravi mariborske nadškofije poklicali na pomoč, ko so cerkvene finance nasedle, redno obveščajo o vseh novih predlogih v pogajanjih z upnicami, a da je vsebina v tej fazi poslovna tajnost, pa je tiskovni predstavnik nadškofije Igor Vojinovič odgovoril na naše vprašanje, ali drži, da so banke upnice po novem bolj dojemljive za finančne težave v Mariboru ter da so pripravile nov predlog in v dogovarjanju o sanaciji nadaljujejo z novih pogajalskih pozicij.

Bančniki trepetajo

Medij: Večer - V soboto Avtorji: Stojen Jure Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: V soboto Datum: 19. 02. 2011 Stran: 7

Zaradi plačilne nesposobnosti obeh holdingov Zvon bo v kratkem razprodaja vidnih slovenskih podjetij, za nizke kupnine bodo sokrivi tudi bančniki

Še ena razprodaja se bliža. Tista, na kateri bodo ponudili dobrih 69 odstotkov Mladinske knjige Založbe. Pa dobrih 97 odstotkov Cetisa Graf, največjega delničarja celjskega Cetisa - podjetja, ki med drugim tiska naše potne lista. Enako velja za slabo četrtino celjske Cinkarne. Prav tako za dobrih 38 odstotkov Heliosa, tovarne barv iz Domžal. In dobrih 90 odstotkov Steklarne Rogaška. Tudi mnogo drugih delniških paketov bo šlo na razprodajo. Vsi gredo na trg, čeprav si borzni tečaji še niso opomogli in čeprav v Sloveniji ni veliko ljudi, ki bi si nakup lahko privoščili. V tujini pa ni veliko takih, ki bi se v tak nakup želeli spuščati. Tuji finančni svetovalci jih zdaj sicer mrzlično iščejo, kako uspešni bodo, še ni znano.

Cetis

Datum skupščine: 
26.08.2010 - 10:00
Naslov: 
v sobi sobi št. 608 na sedežu družbe
Status: 
arhivirana

Posel na kratko

Medij: Dnevnik  Avtorji: Polanič Matjaž  Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 08. 10. 2009 Stran: 20

Mercator se širi v Bolgarijo

Mercator je včeraj v Bolgariji odprl svoj prvi hipermarket, ki ima 2000 kvadratnih metrov prodajnega prostora. V trgovini, ki je bila zgrajena v šestih mesecih, bo zaposlenih 60 ljudi, investicija pa je presegla tri milijone evrov. Mercator v Bolgariji do konca leta 2010 načrtuje odprtje še šestih dodatnih prodajaln, do leta 2012 pa nameravajo v Bolgariji osvojiti 3- odstotni tržni delež.

Stanislav Valant brez posojila pri NLB

Medij: Dnevnik Avtorji: Rankov Suzana Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 02. 10. 2009 Stran: 22

Ljubljana - Nadzorni svet Nove Ljubljanske banke (NLB) na včerajšnji seji ni prižgal zelene luči za podaljšanje okoli 37 milijonov evrov posojila NFD Holdingu Stanislava Valanta. Ključno vprašanje je, kaj bosta zdaj naredili preostali dve članici sindikata bank - Gorenjska banka in Nova KBM, ki sta že pred mesecem dni soglašali s podaljšanjem skupno okoli 15 milijonov evrov kratkoročnih posojil. Ker gre za sindicirano posojilo s skupnim zavarovanjem in ker je NLB kot vodja sindikata od posojila odstopila, je mogoče pričakovati, da ji bosta sledili tudi preostali dve banki. Če želita še naprej financirati NFD Holding, lahko kvečjemu od NLB prevzameta nase celotno terjatev, kar pa najmanj pri mariborski banki v večinski lasti države ni verjetno.

Po neuradnih informacijah Valant zadnje tedne intenzivno zbira sredstva za poplačilo bank. Pri tem v NFD Holdingu, ki ima več kot 62.000 delničarjev, poudarjajo, da je njihovo poslovanje stabilno in v nobenem primeru ni ogroženo, saj spadajo med manj zadolžene finančne holdinge. Če Valantu ne bo uspelo poplačati posojila, mu grozi zaseg Hotelov Bernardin, s katerimi je bilo posojilo zavarovano.

Zvon Dva Holding v prodajo ene svojih največjih naložb

Medij: Dnevnik Avtorji: M. P. Teme: Sklici skupščin delniških družb, ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 30. 07. 2009 Stran: 20

Ljubljana - Predsednik in član uprave Zvon Dva Holdinga Franc Ješovnik in Ljubo Peče sta včeraj nepričakovano sklicala skupščino družbe, ki bo 31. avgusta, delničarji pa bodo na njej odločali o prodaji več kot 25 odstotkov premoženja. O prodaji katere izmed naložb bodo delničarji odločali, pod kakšnimi pogoji in za kakšno ceno nameravajo prodati to naložbo, za zdaj še ni znano.

Odgovor na ta vprašanja je namreč podan v gradivu skupščine, ki pa nam ga iz Zvon Dva Holdinga včeraj niso »uspeli« poslati. Glede na dostopne podatke bi morala uprava Zvon Dva Holdinga soglasje delničarjev dobiti le pri morebitni prodaji 69-odstotnega deleža Mladinske knjige Založba oziroma pri prodaji 97-odstotnega deleža v družbi Cetis Graf, ki je največja, 39-odstotna lastnica Cetisa.

Delničarji Cetisa niso ubogali države

Medij: Celjan Avtorji: R. R. Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 15. 07. 2009 Stran: 8

Država ima v celjskem podjetju Cetis, d. d., prek Slovenske odškodninske družbe in Kapitalske družbe 15,2-odstotni lastniški delež. Delničarji pa so na skupščini zavrnili njun predlog za znižanje sejnin nadzornikom. Skupščina delničarjev Cetisa je potekala 8. julija, na njej je bilo prisotnega 79,36 odstotka kapitala. Čeprav sta na skupščini Slovenska odškodninska družba in Kapitalska družba predlagali znižanje sejnin za člane nadzornega sveta, je skupščina njun predlog zavrnila.

Slovenska odškodninska družba in Kapitalska družba sta predlagali, da bi bil predsednik nadzornega sveta upravičen do sejnine v višini 357,5 evra bruto, drugi člani pa do 275 evrov bruto. Za sodelovanje na dopisni seji bi lahko predsednik nadzornega sveta prejel 286 evrov bruto, preostali nadzorniki pa 220 evrov bruto. Za udeležbo na seji komisije nadzornega sveta bi po predlogu Kapitalske družbe in Slovenske odškodninske družbe predsednik komisije prejel 250,25 evra bruto, člani komisije pa 192,50 evra bruto.

Posel na kratko

Medij: Dnevnik Avtorji: Nuredini Luki Teme: Mali delničarji, Sklici skupščin delniških družb Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 15. 07. 2009 Stran: 20

Pivovarna Laško okrepljena v Radenski

Besede brez dejan - na obzorju vseeno nova Mura?

Medij: Delo - FT  Avtorji: Gerenčer Ivan,Grgič Maja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Priloga FT Datum: 06. 07. 2009 Stran: 5

Reševanje Mure

Čeprav se veliko govori o možnosti stečaja, je verjetneje, da država še vedno išče možnost za rešitev Mure, pomurskega tekstilnega giganta. Rešitev naj bi bila trajna in ne le začasno gašenje požara. Že prokurist Zdenko Podlesnik je ob nastopu mandata pred dvema mesecema kot trajno rešitev na glas omenjal ustanovitev t. i. nove Mure. Ta bi prevzela donosno proizvodnjo stare Mure in določeno število delavcev - od 1000 do 1500. Podlesnik je namreč prepričan, da pri klasičnem stečaju Mure na njenem pogorišču ne bo več mogoče obnoviti proizvodnje. Nova Mura bi se ukvarjala s kreacijami, prodajo in proizvodnjo oblačil lastnih blagovnih znamk. Niti nekaterih donosnih dodelavnih poslov se ne bi branila, vendar bi zanje le začasno zaposlovala dodatne delavcev.

Po dveh mesecih so se razmere v Muri finančno tako zelo poslabšale, da Podlesnik ni več trdno prepričan o uspehu projekta nove Mure. Zatrjuje, da odločanje lastnikov o Murini usodi traja predolgo; če bi odločitev sprejeli pred tremi meseci, bi projekt stal 13 milijonov evrov, danes še enkrat ~ več. Rešitev, ki bi ohranila čim več delovnih mest, pa vlada išče tudi v okviru prestrukturiranja gospodarstva v regiji in drugih mehanizmov za pospeševanje gospodarskega razvoja, kot je razvoj regijskih gospodarskih centrov, za katere ima menda tudi denar. Idejo, kako rešiti Muro, so spodbudili v lokalnem okolju, konkretno Regionalna razvojna agencija Mura in tehnološki center.

Cetis, Celje

Datum skupščine: 
07.07.2009 - 10:00
Naslov: 
na sedežu družbe, soba 608, Čopova 24, Celje
Status: 
arhivirana
Syndicate content

portalov

Tuje novice iz regije

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.