Cetis
Cetis Celje
Datum skupščine:
09.07.2012 - 10:00
Naslov:
na sedežu družbe Čopova 24 v Celju.
Vir objave:
SEONET z dne 08.06.2012, objava GM-150/12
Status:
arhivirana Zamenjali nadzornike Mladinske knjige Založbe
Medij: Večer Avtorji: G.R. Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 06. 06. 2012 Stran: 10
Delničarji Mladinske knjige Založbe (MKZ) bodo do 25. decembra prejeli dividendo 0,21 evra bruto na delnico, kar pomeni okoli četrtino tekočega bilančnega dobička, so včeraj sklenili delničarji na skupščini, ki je s 97,5 odstotka prisotnih glasov odpoklicala vse štiri nadzornike: Antona Slavka Jamnika, ki je bil pred leti član uprave NLB, ko jo je vodil Marjan Kramar, člana uprave Zvonov Franca Ješovnika ter Ljuba Pečeta in Romana Žnidariča iz Cetisa. Za štiriletno mandatno obdobje so bili namesto njih, kot so sporočili iz združenja malih delničarjev MDS, z 99,81 odstotka pri glasovanju zastopanega kapitala imenovani Borut Frantar, mali delničar MKZ, zaposlen v Agenciji za upravljanje kapitalskih naložb, Melihen David iz Abanke, Branko Gregorec, zaposlen v NLB, in Vladimir Anton Lukanc, direktor podjetja APP. Razrešnice delničarji niso podelili ne upravi ne nadzornemu svetu. Ni namreč upanja, kot je pojasnil predsednik uprave, da bi družba dobila vrnjen kredit Zvonu Ena, čeprav je prijavila terjatev v stečajnem postopku. Glede enormnega povečanja bilančnih obveznosti z lanskih 1,5 milijona na devet milijonov evrov, ki so zavarovane s hipotekami, pa je predsednik uprave dejal, da gre za reprograme dolgoročnih posojil iz let 2007 in 2008, ki pa se zaradi nakupov deležev v Zvonovih družbah in kreditov niso oplemenitila in jih ni mogoče na kratek rok odplačati; tako bo to družba poskušala sanirati v prihodnjih letih. Glede hipotek je dejal, da so le tako lahko prepričali banke o reprogramih.
Cerkev odpoklicana iz nadzornega sveta
Medij: Delo Avtorji: Tekavec Vanja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 06. 06. 2012 Stran: 9
MK Založba Razrešili predstavnike kapitala v NS, uprava brez razrešnice
LJUBLJANA - Na skupščini Mladinske knjige Založba (MKZ) je prišlo do popolne rekonstrukcije NS; v njej ni več predstavnikov propadlega cerkvenega Zvona, saj so delničarji z večino glasov podprli predčasen odpoklic vseh predstavnikov kapitala v NS.
Po novem v NS MKZ ne bedijo več nekdanji član uprave NLB Alojz Jamnik, nekdanja vodilna holdinga Zvon dva Ljubo Peče in Franc Ješovnik ter Roman Žnidarič iz Cetisa. Namesto njih bodo nad upravo založbe bedeli Melihen David iz Abanke Vipa, Branko Gregorc iz NLB, vodja odbora malih delničarjev pri društvu MDS Borut Frantar in direktor podjetja APP d.o.o. Vladimir Anton Lukanc.
Pri zahtevi za predčasni odpoklic nadzornikom se je malim delničarjem včeraj pridružila tudi stečajna upraviteljica holdinga Zvon dva Vida Gabre (Zvon dva je skoraj 70-odstotni lastnik MKZ), podprlo pa jo je skoraj 98 odstotkov prisotnih delničarjev. Mali delničarji so uspeli tudi s predlogom o ločenem Borut Frantar Foto Igor Modic glasovanju o zaupnici upravi MKZ, v kateri sedijo Peter Tomšič, Marko Ručigaj in Andrej Cunder. Niti uprava niti nekdanji nadzorniki razrešnice za lani niso dobili.
Bo zaradi preteklih kreditov odzvonilo nadzornikom?
Medij: Delo Avtorji: Tekavec Vanja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 05. 06. 2012 Stran: 10
Ljubljana - Preteklo kreditiranje cerkvenih holdingov Zvon ena in Zvon dva bi danes iz NS Mladinska knjiga Založba (MKZ) lahko odneslo tri nadzornike - nekdanjega člana uprave NLB Alojza Jamnika ter dva nekdanja vodilna holdinga Zvon dva Ljuba Pečeta in Franca Ješovnika.
Zahtevo za predčasen odpoklic Jamnika, Pečeta in Ješovnika so v obliki razširitve dnevnega reda današnje skupščine vložili mali delničarji, združeni pod okriljem MDS (Mali delničarji Slovenije). V društvu namreč menijo, da omenjeni člani NS (Jamnik je predsednik nadzornega sveta MKZ, Peče pa njegov namestnik) niso opravljali svojega dela v korist založbe in njenih lastnikov, temveč so s svojimi posli oškodovali njihovo premoženje.
Najspornejša so posojila MKZ obema holdingoma Zvon, je včeraj poudaril predsednik MDS Rajko Stankovic. Iz prijavljenih terjatev v stečajnih postopkih holdingov Zvon ena in Zvon dva je razvidno, da je Mladinska knjiga Založba v preteklih letih kreditirala oba cerkvena holdinga. Tudi Zvon dva, ki je skoraj 70-odstotni lastnik MKZ.
Cerkveni finančni polom ni le posledica T-2, ampak brezglavega zadolževanja
Medij: Dnevnik Avtor: Modic Tomaž Teme: Mali delničarji Rubrika/oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 20.03.2012 Stran: 17
Če je ljubljanski nadškof Anton Stres minuli teden izjavil, da je za propad več kot pol milijarde evrov težke finančne piramide, ki jo je z bančnimi posojili zgradila mariborska nadškofija, kriva predvsem postavitev lastnega optičnega omrežja operaterja T-2, kiji cerkvena holdinga nista bila dorasla, pa podrobnejši pregled njunega dolgoletnega poslovanja kaže, da je vse prej kot tako.
Obsežnih sredstev, ki sta jih Zvon Ena Holding in Zvon Dva Holding potrebovala za nakupe in prodajo številnih naložb po Sloveniji, jugovzhodni Evropi in tudi Argentini, namreč nista dobila pri svojem večinskem lastniku - posredno Nadškofiji Maribor - ampak sta si jih v času debelih krav večino izposodila pri državnih bankah. Čeprav sta v rokah držala velik kos slovenskega gospodarstva in bila hkrati dolgoročna delničarja Heliosa, Cinkarne Celje, Steklarne Rogaška, TKK Srpenice in vrste drugih družb, pa pri bankah začuda nista izposlovala dolgoročnih posojil, temveč le kratkoročna, ki sta jih nato vsako leto podaljševala.
Finančna piramida se je podrla kot hišica iz kart
Dokler so indeksi na borzah rasli in dividende od naložb redno pritekale, holdinga nista imela težav s plačevanjem večmilijonskih obresti, vsaj Zvon Ena Holding pa je del ustvarjenih dobičkov izplačeval tudi svojim delničarjem.
Ko je udarila finančna in gospodarska kriza in mnoga podjetja niso bila več sposobna izplačevati dobičkov, s katerimi bi lahko holdinga vračala obresti, kaj šele glavnice posojil, pa sta zašla v hude likvidnostne težave.
Čeprav je osrednji indeks Ljubljanske borze od leta 2007, ko sta kupila večje pakete delnic Heliosa, Cinkarne Celje in Tovarne olja Gea, do začetka leta 2009 izgubil kar 70 odstotkov vrednosti, pa sta holdinga svoje naložbe prevrednotila in razglasila insolventnost šele januarja 2011. Ko je sodišče letos po več kot letu dni zavlačevanja le presekalo njuno agonijo in ju poslalo v stečaj, so posledice jasne: okoli 65.000 delničarjev je ostalo brez premoženja, lastništva številnih (tudi finančno izčrpanih) velikih družb so se znašla na prepihu, mariborska nadškofija je zaradi lastnih dolgov in izvršb pred kolapsom in zasegom nepremičnin, tudi dvorca Betnava, deset slovenskih bank pa se bo moralo namesto s poplačilom več deset milijonov evrov dolga zadovoljiti z lastniškimi deleži na desetine podjetij.
Začeli s 175 milijoni evrov kapitala in nič dolga...
Razsežnosti morebitnega dokončnega propada Mariborske nadškofije
Prispevek Ane Bučar za Odmeve TV SLO 1 ob 22 uri, dne 14.02.2012 o posledicah morebitnega končnega propada Mariborske nadškofije.
Usoda mariborske nadškofije je predvsem odvisna tudi od usode cerkvenega holdinga Zvon ena Holding, ki čaka le še na odločitev mariborskega okrožnega sodišča. To mora odločiti o predlogu NLB-ja, ki nasprotuje prisilni poravnavi. Če se bo sodišče strinjalo z NLB-jem, gre Zvon ena, tako kot pred njim Gospodarstvo rast in Zvon dva holding, v stečaj. Za ogled prispevka pritisnite na sliko ali TUKAJ ali pa preberite magnetogram celotnega prispevka v nadaljevanju.
NLB (pred njim pa že Abanka) je zagotovil, da terjatev do holdinga ne namerava reprogramirati in zavrnil navedbe, da se je z njim sporazumel o prodaji delnic. Po drugi strani pa finančni izvedenec Franc Kolenc vztraja pri svojem mnenju, da verjame v več kot polovično možnost uspešne izvedbe finančnega prestrukturiranja Zvona ena Holding. Dvom v neodvisnost finančnega izvedenca Franca Kolenca, pa je bil izražen včeraj tudi v članku časnika Delo.
Mali delničarji si sicer želimo, da bi prostovoljna poravnava uspela, a se bojimo, da je za to zelo malo možnosti. Bomo pa ob morenitnem stečaju pozvali na odgovornost sedanje in bivše poslovodstvo in bivše nadzornike. Upamo le, da bo temu sledila tudi cerkev med "svojo elito".
Sodnica pa naj bi svojo odločitev pisno predvidoma sporočila v mesecu dni.
Zaradi stečaja Zvona dva naprodaj cela vrsta družb
Medij: Delo Avtorji: Čeh Silva Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 04. 02. 2012 Stran: 10
Razprodaja slovenskih družb? V stečajni masi Zvona dva holdinga deleži MK Založbe, Cetisa, Etola, Krke, Iskre Avtoelektrike, Gee
Ljubljana - Zaradi stečaja družbe Zvon dva holding bodo del stečajne mase znane slovenske družbe, kot so Mladinska knjiga Založba, Cetis, Etol, Vinska klet Bistrica. Ali se lahko zgodi, da bodo čez nekaj mesecev prodana na cenenih stečajnih razprodajah?
Stečajna upraviteljica Vida Gaberc pravi, da hitre prodaje teh družb ne kaže pričakovati.
Ker je šel Zvon dva holding (ZDH) sredi januarja v stečaj, bodo v njegovi stečajni masi veliki deleži zelo znanih slovenskih podjetij. Samo v družbah Mladinska knjiga Založba, Cetis Graf in Klet Bistrica ima v vsaki kar 69-odstotni lastniški delež. Deleže ima tudi v Krki, Etolu, Iskri Avtoelektriki, družbi Gea Slovenska Bistrica in še drugih, vendar so tam manjši. Za kakšne družbe torej gre v lastniškem portfelju propadlega holdinga? Največji, Mladinska knjiga Založba in Cetis, sta še kar zdravi družbi. MKZ je imela leta 2010 za okrog 40 milijonov evrov prodaje in dobrih 488.000 evrov dobička. Cetis je v tem letu pridelal 35 milijoni evrov prometa, a kljub temu imel 2,2 milijona evrov izgube. Z Zvonom dva holding je sicer lastniško zapakiran Cetis Graf, ki pa je lastniško »zaštrikan« s Cetisom, saj je njegov 40-odstotni lastnik. Cetis Graf je sicer podjetje za zaposlovanje invalidov. Kje bodo pristale znane družbe? Kje in pri kom bodo pristale znane slovenske družbe iz lastniškega portfelja ZDH? Darja Bovha, direktorica 300 let stare Vinske kleti Bistrica, je v intervjuju na njihovi spletni strani dejala, da bodo tudi čez deset let ena izmed najpomembnejših kleti v Sloveniji. Tudi za Mladinsko knjigo Založbo ali Cetis povprečen državljan še vedno misli, da sta to dve od se preostalih prepoznavnih slovenskih blagovnih znamk, zato si seveda predstavlja, da bodo te družbe pristale v dolgoročno usmerjenem odgovornem lastništvu. A tudi bojazni, da bo stečajni bazar z njimi pometel, ne kaže spregledati.
Sodnica končala zgodbo Zvona Dva Holdinga, odzvonilo bo tudi Zvonu Ena
Medij: Dnevnik Avtorji: Tomaž Klipšteter, Tomaž Modic Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 07. 01. 2012 Stran: 24
Maribor, Ljubljana - Vodstvo Nove Ljubljanske banke (NLB) je po mesecih krčevitih naporov naposled doseglo svoj cilj: preprečiti prisilno poravnavo družbe Zvon Dva Holding. Okrožna sodnica v Mariboru Jasna Murgel je včeraj ugodila zahtevi največje slovenske banke in bo v roku osmih dni izdala sklep o začetku stečajnega postopka. Posledično bo propadel tudi načrt sanacije "sestrskega" Zvona Ena Holdinga, tako da tudi to prezadolženo cerkveno družbo čaka stečajna žalost.
Pravzaprav bi morala sodnica izdati sklep o stečaju Zvona Dva Holdinga že prejšnji mesec, ko se je izkazalo, da mariborsko sodišče Gospodarstvu Rast ni dalo soglasja h konverziji terjatev do Zvona Dva Holdinga in s tem poteptalo še zadnjo rešilno bilko zanj. Vendar je pravnomočnost sklepa preprečila pritožba, sodnica Murglova pa je morala izpeljati še en sodni narok.
Uvodoma je sodnica sporočila še eno slabo novico za Zvon Dva Holding. Abanka Vipa ji je 4. januarja poslala dopis, v katerem jo je obvestila, da bo postopala enako kot NLB in ne bo reprogramirala terjatev do Zvona Dva Holdinga. Manjšemu od holdingov Nadškofije Maribor je bilo nenaklonjeno tudi mnenje ekonomske izvedenke Ane Luin. Po njeni oceni obstaja manj kot 50-odstotna verjetnost, da bi zmogel Zvon Dva Holding izpeljati predlagani načrt finančnega prestrukturiranja in zagotoviti kratkoročno in dolgoročno plačilno sposobnost brez sodelovanja NLB.
Odvetnik Bojan Pečenko, pooblaščenec Zvona Dva Holdinga, je sicer skušal prepričati sodnico, da mora izvedenka dopolniti svoje mnenje, vendar je Murglova zavrnila njegov predlog in sklenila, da bo "končala to zgodbo". Na njeno odločitev je vplivalo tudi mnenje prisilne upraviteljice Vide Gaberc, ki je v svojem rednem poročilu za preteklo leto podvomila o uspešnosti prisilne poravnave. Ne nazadnje je tudi predsednik uprave Zvona Dva Holdinga Ljubo Peče priznal, da jim z ločitvenimi upniki ni uspelo skleniti dogovora o reprogramu dolgov.
Borznim holdingom skopnel kapital, astronomski dolgovi ostali
Medij: Dnevnik Avtorji: Matjaž Polanič Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni dnevnik Datum: 24. 10. 2011 Stran: 24
Ljubljana - V treh letih finančno-gospodarske krize je največjih 15 holdinških družb, ki kotira na Ljubljanski borzi, ustvarilo več kot 1,1 milijarde evrov čiste izgube, njihovo skupno premoženje pa se je skoraj prepolovilo na vsega 2,2 milijarde evrov.
Največjih 15 borznih holdingov je samo v zadnjem letu in pol ustvarilo več kot 600 milijonov evrov čiste izgube, od tega skoraj 280 milijonov evrov odpade na insolventni Zvon Ena Holding, ki ga vodi Simon Zdolšek.Samo v prvi polovici letošnjega leta so borzni holdingi ustvarili 75 milijonov evrov čiste izgube, njihov skupni kapital pa se je znižal še za četrt milijarde evrov. Padec premoženja in izgube so še za nekaj sto milijonov evrov višje, če k temu prištejemo tudi holdinge, ki so zaradi prezadolženosti že končali v stečaju.
Premoženje skopnelo, dolgovi ostali
Slab finančni položaj slovenskih holdingov je v veliki meri posledica preteklih zgrešenih naložbenih odločitev in nakupov naložb po rekordno visokih cenah. Še konec leta 2005 so bili namreč največji slovenski holdingi praktično nezadolženi, saj so imeli vsak evro posojil pokritih z več kot dvema evroma kapitala. Prelomno je bilo predvsem obdobje med letoma 2006 in 2008, ko se je finančni dolg analiziranih holdingov kar podvojil in v začetku leta 2008 prvič presegel obseg kapitala.Dodaten razlog za trenutne težave je bil kratkoročno financiranje dolgoročnih naložb ter prepozen odziv na spremembe na kapitalskih trgih, saj je večina finančni dolg povečevala še vse do srede leta 2009, ko so se tečaji na domači borzi že opazneje znižali, začele pa so se tudi prve bančne zaplembe premoženja. V zadnjih dveh letih so analizirani holdingi finančni dolg uspeli znižati za manj kot 400 milijonov evrov, od česar je večji del znižanja posledica zaplembe premoženja.
Cetis
Datum skupščine:
22.06.2011 - 10:00
Naslov:
na sedežu družbe Čopova 24, 3000 Celje.
Vir objave:
Seonet, z dne 20.05.2011, objava GM-97/11
Status:
arhivirana 
