Alpos

Medij: Šentjurske novice Avtorji: L.H. Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 26. 01. 2011 Stran: 13

REŠEVANJE ŠENTJURSKEGA GIGANTA

Pet bank upnic in Slovenska industrija jekla so v začetku januarja vplačali milijon evrov, s čemer so dokapitalizirali Alpos, ki se je tako zelo verjetno izognil stečaju in ga čaka prisilna poravnava. Pogajanja o zagotovitvi 15 milijonov evrov obratnega kapitala še potekajo. Podjetje ta denar nujno potrebuje za zagon proizvodnje.

Prvi teden novega leta je prinesel končno nekaj zadovoljstva tudi v Alpos. Pet bank upnic (NKMB, NLB, Abanka, Factor banka in Probanka) in Slovenska industrija jekla (SIJ) je 5. januarja vplačalo milijon evrov in tako dokapitaliziralo največje šentjursko podjetje. Lastništvo Alposa se je zdaj popolnoma spremenilo, 20 odstotkov je pripadlo SIJ-ju, preostanek pa so si v enakih deležih razdelile banke. Kot je znano, so razlastitev obstoječih delničarjev v korist upnikov podjetja dosegli po novi insolventni zakonodaji, s čemer med lastniki Alposa ni več češke družbe Arcelor Mittal (imela je 38-odstotni delež) in podjetji z javnosti neznano lastniško strukturo iz Liechtensteina. Pod nosom za lastništvo (in dolgove) v Alposu so se obrisali tudi mali delničarji.

Medij: Šentjurčan Avtorji: M. N.,VE. T. Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 14. 01. 2011 Stran: 6

Podjetje Alpos je v četrtek, 6. januarja, z milijonom evrov dokapitaliziral pet bank upnic (NLB, NKBM, Abanka, Probanka in Factor banka) in Slovenska industrija jekla. Za uspešno prisilno poravnavo pa šentjursko podjetje potrebuje še 15 milijard obratnih sredstev. V Sindikatu kovinske in elektroindustrije Slovenije upajo, da bo razplet reševanja podjetja ugoden.

Cevarna dobiva nov material

Sekretar Sindikata kovinske in elektroindustrije (SKEI) Slovenije Mirko Hirei je pojasnil, da naj bi v zadnjih dneh v Alpos dostavljali veliko materiala, zlasti za cevarno. Z začetno dokapitalizacijo naj bi bil Alpos trenutno rešen. »Sledi pa nadaljevanje zgodbe, ki je drugi del dokapitalizacije, ko naj bi banke vplačale 15 milijonov svežega, zagonskega kapitala. To bi pomenilo, da bi Alpos s tem lahko pridobil sredstva za surovine in material,« je povedal Hirei. Dejal je, da so v teh dneh veliko razočaranje doživeli zaposlenih in nekdanji zaposleni, tako imenovani mali delničarjev, ki so bili razlaščeni, v podjetje pa so verjeli in v njem pustili svojo energijo in življenje. Kot smo že poročali, to omogoča Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, kije v veljavi od julija 20-10, ki določa, da lahko dosedanji upniki svoje terjatve spremenijo v lastniški delež. »Upam si trditi, da je Alpos v celjski regiji prvo podjetje, ki je izkoristilo to zakonsko določilo. Po eni strani je to dobro, saj je to omogočilo verjetnost preživetja podjetja, po drugi strani pa so udarec doživeli mali lastniki, ki so izgubili vse. To je kruto, verjetno bi morala biti zakonodaja tukaj drugačna. Zlasti, če so ti mali delničarji svoj del pridobili iz naslova certifikata, ki so ga vložili v podjetje, sedaj pa so ta delež izgubili,« je dejal Hirei.

Medij: Šentjurčan Avtorji: VE. T. Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 24. 12. 2010 Stran: 8

Šentjursko podjetje Alpos, kije v postopku prisilne poravnave in bankam ter drugim upnikom dolguje 213 milijonov evrov, je v začetku decembra oddalo spremembo programa finančnega prestrukturiranja. Ta naj bi vzpostavil novo lastniško strukturo podjetja, v kateri ima zdaj največji delež družba ArcelorMittal iz Ostrave, petinska deleža pa imata Benkol Establishment in Hypo Alpe-Adria-Bank. Če bo novi načrt finančne reorganizacije v okviru prisilne poravnave sprejet, bodo nove lastnice Alposa postale banke upnice z 80-odstotnim deležem, 20-odstotna lastnica pa bo Slovenska industrija jekla. Kot je povedal član uprave in direktor financ Rado Marot, pričakujejo postopek glasovanja o prisilni poravnavi v začetku naslednjega leta.

Upajo na dogovor bank upnic

Uprava šentjurskega podjetja Alpos je v začetku decembra na svoji spletni strani objavila obvestilo, da so v postopku prisilne poravnave pravočasno oddali spremembo programa finančnega prestrukturiranja skupaj z drugimi potrebnimi sklepi, v katerem je predvideno, da bodo navadni upniki poplačani bolje kot v osnovnem programu. Poplačilo navadnih upnikov se predvideva v 55-tih odstotkih, kar pomeni, da bo pretežni del upnikov dobil poplačano terjatev glede na obliko in kvaliteto zavarovanja ter razvrstitev (ločitveni ali navadni upniki) v skupni višini več kot 70 odstotkov.

Medij: Večer Avtorji: Petek Rozmari Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 08. 12. 2010 Stran: 11

Če je Slovenski industriji jekla, bodoči največji lastnici Alposa, včeraj uspelo pridobiti 15 milijonov evrov, se bo proizvodnja v Alposu lahko nadaljevala

Rado Marot, prvi finančnik Alposa in človek, ki zaradi bolniške odsotnosti predsednika uprave Mirjana Bevca tačas operativno vodi podjetje, je s trenutnim razpletom zadovoljen. "Ne pogovarjamo se več o stečaju, ampak gremo v neko pozitivno smer," je poudaril.

"Bistvena težava je le še zagotovitev obratnega kapitala. Potrebovali bi 15 milijonov evrov, če želimo cevarsko proizvodnjo v vseh obratih normalno zagnati in tako čim prej stabilizirati stanje v podjetju.

" Kako zagotoviti potrebna obratna sredstva, so včeraj pozno popoldne na posebnem sestanku pri Novi Ljubljanski banki ugotavljale banke upnice ter Slovenska industrija jekla (SIJ). "Tukaj nas ni več zraven. Bodočemu največjemu lastniku SIJ morajo banke odobriti ne ravno nujno posojilo, ampak neki finančni okvir, s katerim bo lahko zavaroval obveznosti do dobaviteljev. 60 odstotkov reprodukcijskega materiala za cevarsko proizvodnjo smo tako ali tako dobivali od SIJ, v zraku je le še 40 odstotkov," je pojasnil Marot.

Novi lastnik, nova uprava?

Medij: Dnevnik Avtorji: Svenšek Katja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 07. 12. 2010 Stran: 22

Ljubljana - Uprava Alposa z Mirjanom Bevcem na čelu v spremenjenem načrtu finančnega prestrukturiranja navadnim upnikom namesto 34-odstotnega poplačila obljublja 55-odstotno poplačilo v prihodnjih 13 letih. Kot je znano, so največje upnice družbe banke, ki velik del svojih terjatev nimajo zavarovanih. Alpos naj bi bankam namreč dolgoval več kot 220 milijonov evrov, skoraj 100 milijonov evrov tega pa je navadnih terjatev. Vrednost stečajne mase Alposa je po drugi strani ocenjena na 66,2 milijona evrov. Banke, zastopane v upniškem odboru Alposa, so s spremembo načrta že soglašale.

Banke upnice v upniškem odboru - NKBM, Abanka, Factor banka, Probanka, NLB in Banka Koper - so soglašale tudi s predvidenimi spremembami v kapitalu družbe. Uprava Alposa, poleg Bevca še člana uprave Stanislav Flander in Konrad Marot, je namreč odločila, da se kapital družbe v višini nekaj več kot šest milijonov evrov v celoti nameni za pokritje čiste izgube. Delnice obstoječih delničarjev so tako izgubile vso vrednost, sicer pa so člani uprave v sklepu odločili, da se »vse delnice dosedanjih delničarjev razveljavijo«. »Nov« osnovni kapital družbe v višini milijon evrov bodo vplačale banke upnice Alposa in družba SIJ - Slovenska industrija jekla. Pogoj za spremembe pri osnovnem kapitalu je sicer pravnomočna potrjena prisilna poravnava, na upravi sprejet sklep pa je zdaj v hrambi pri notarju. Če bo prisilna poravnava uspela, bo SIJ vplačala delnice v znesku 199.000 evrov, Factor banka, NKBM, NLB, Abanka in Probanka pa vsaka po 160.200 evrov. Nove delnice bi novi lastniki vplačali na fiduciami račun upravitelja, postopek povečanja osnovnega kapitala pa je uspešen le, če bo v celoti vpisanih vseh 20.000 novih delnic, z vrednostjo delnice 50 evrov. Prednostna pravica dosedanjih delničarjev je po sklepu uprave v celoti izključena.

Medij: Delo Avtorji: Križnik Božena Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 03. 12. 2010 Stran: 3

Vzpon in padec Merkurja

Poznavalci pravijo, da je poslovni model neslavno propadel zaradi razvojne megalomanije. gospodarske krize in menedžerskega odkupa - Preiskava temelji tudi na ugotovitvah dokončnega revizijskega poročila

Ljubljana - Sedanja agonija Merkurja, največjega slovenskega trgovca s tehničnim blagom, korenini v njegovem silovitem poslovnem vzponu, spodbujenem z menedžersko osamosvojitvijo. Poslovni model, ki je leta 2007 zagotovil družbi 15-odstotno rast in predvideval, da se bo obseg prodaje v petih letih (od 2008 do 2013) podvojil, število zaposlenih pa povečalo na skupaj več kot 8500, je neslavno propadel. Kot pravijo poznavalci, so ga nesli prevelika razvojna megalomanija, globoka gospodarska kriza in menedžerski odkup. Da bi si menedžerji po tem, ko jim je načrte začela križati gospodarska kriza, rešili kožo (pravzaprav streho nad glavo, ki sojo zastavili za prevzemniške kredite), so popolnoma izčrpali Merkur, banke so potegnile ročno zavoro in ga nehale kreditirati, zavarovanja so padla, dobavitelji so se povlekli in ustavili dobave, družba je postala prazna, izmučena, nemočna, insolventna. Sanacija teče počasi, prisilna poravnava se zdi čedalje bolj oddaljena in teže dosegljiva. Kako seje to zgodilo?

Medij: Večer Avtorji: Žist Damijana,G. P.,P. L. T. Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: V žarišču Datum: 03. 12. 2010 Stran: 2

Nekdanji prvi mož Merkurja Bine Kordež s sodelavci v kriminalistični preiskavi. Kriminalisti včeraj v Naklem, Celju in v Dravogradu

Kar 95 kriminalistov in policistov ter kriminalistov Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) je včeraj na petih policijskih upravah (Ljubljana, Kranj, Celje, Koper in Slovenj Gradec) opravilo 28 hišnih preiskav, od tega 15 v različnih podjetjih in pri sedmih fizičnih osebah.

Prvoosumljeni naj bi bil nekdanji član uprave Merkurja Bine Kordež, med osumljenimi naj bi bili tudi njegovi tedanji tesni sodelavci, nekdanja prva finančnica Merkurja Marta Bertoncelj in Janja Kraševec, prav tako iz finančne službe Merkurja. Prav tako pa naj bi zaslišali Milana Jelovčana, člana uprave v času, ko je bil na čelu Merkurja Kordež, vendar Jelovčan naj ne bi bil med osumljenimi. Četrti osumljeni naj bi bil Oto Brglez iz podjetja SGP Kograd Igem, ki so ga včeraj zvečer okoli 19. ure izpustili. Kriminalisti jih sumijo kaznivih dejanj zlorabe položaja ali pravic med opravljanjem gospodarske dejavnosti in kaznivega dejanja pranja denarja. Grozi jim do osem let zapora.

Medij: Delo Avtorji: P. S. Teme: Sklici skupščin delniških družb Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo
Datum: 02. 09. 2010 Stran: 16

Šentjur - Delničarji šentjurskega Alposa so na torkovi skupščini podelili razrešnico samo nadzornemu svetu, ne pa tudi upravi. Družba, ki doma in v tujini zaposluje 811 delavcev, je v letošnjem prvem polletju namreč pridelala 54 milijonov evrov izgube, medtem ko so konsolidirani čisti prihodki od prodaje znašali le dobrih 17 milijonov evrov, kar predstavlja več kot 56-odstotno zmanjšanje glede na lani.

Približno četrtino boljši poslovni rezultat dosegata programa aluminijastih izdelkov in orodjarstvo. Alpos je že približno mesec dni v postopku prisilne poravnave, na celjskem okrožnem sodišču trenutno zbirajo prijave upnikov.