Aktiva Naložbe

Delničarji Aktive Naložb brez dividend

Medij: Dnevnik Avtorji: Ni avtorja Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 19. 07. 2010 Stran: 21

Delničarji Aktive Naložb so na petkovi skupščini podprli predlog upravnega odbora, da celotni bilančni dobiček v višini 43,4 milijona evrov prenesejo v naslednja poslovna leta. Zastopnik društva Mali delničarji Rajko Stankovič je na sklep napovedal izpodbojno tožbo. Stankovič je zahteval, da Aktiva Naložbe za dividende nameni 18,2 milijona evrov oziroma en evro za delnico, vendar delničarji o njegovem predlogu niso odločali.

AKTIVA NALOŽBE

Datum skupščine: 
16.07.2010 - 10:00
Naslov: 
na sedežu družbe Dunajska cesta 156 v Ljubljani.
Status: 
arhivirana

(Ne)konkurenčne Slovenija

Medij: Kapital Avtorji: Taškar Beloglavec Bojan Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 12. 04. 2010 Stran: 22

Gospodarska rast v Sloveniji naj bi znašala 0,6 oz. 1,3 %

Stečaji temeljito obremenjujejo slovenska sodišča, ki so lani obravnavala skupaj nekaj več kot 1.200 postopkov zaradi insolventnosti. Največje bilo osebnih stečajev - več kot 700, sledijo pa stečaji podjetij - 450.


Skromnejša rast. Slovensko gospodarstvo naj bi po zadnji napovedi Urada za makroekonomske analize in razvoj (UMAR) letos doseglo 0,6-odstotno rast. Urad je torej oceno v primerjavi z jesensko znižal kar za tretjino. Prav gradbeništvo pa je tisto, ki višjo rast preprečuje. UMAR je z vsako napovedjo gospodarskih gibanj za letos bolj pesimističen. Nemška vlada je nasprotno v zadnji januarski napovedi gospodarsko rast za letos zvišala z 1,2 na 1,4 %. Slovenija naj bi torej letos rasla več kot polovico počasneje kot Nemčija, na katero je slovenski izvoz najbolj vezan. Ker izvozu kaže bolje, je gradbeništvo, ki predstavlja pomemben delež BDP-ja, očitno v resni recesiji.

Po mnenju analitikov iz Banke Slovenije se Sloveniji obeta zmerna gospodarska rast. Obseg BDP-ja se bo v tem letu povečal za 1,3 %, v letu 2011 pa za 1,8 %. Stopnja inflacije bo letos dosegla 1,6 %, v prihodnjem letu pa 1,4 %. Po predvidevanjih bosta letos osebna potrošnja in javna poraba stagnirali, pri čemer se lahko prva celo zmanjša, druga pa malo poveča. Za investicije v Banki Slovenije pričakujejo, da bi se letos lahko povečale za 2,6 %, izvoz naj bi se povečal za 5 %, uvoz pa za približno 3 %.

Deseterica borznih holdingov lani z 215 milijonov evrov čiste izgube

Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 31. 03. 2010 Stran: 23

Ljubljana - Leto 2009 je bilo za slovenske holdinške družbe najslabše doslej. Samo deset borznih holdingov, ki so v zadnjih dneh že razkrili podatke o svojem poslovanju, je lani ustvarilo kar 215 milijonov evrov čiste izgube, kar je trikrat več kot v letu 2008.


Največjo izgubo med analiziranimi holdingi je lani ustvaril Center Naložbe, ki mu sledijo Zvon Ena Holding, Maksima Holding in NFD Holding. Samo omenjene štiri družbe, ki imajo skoraj 150.000 malih delničarjev, so lani ustvarile 230 milijonov evrov čiste izgube, v zadnjih dveh letih pa že več kot 310 milijonov evrov.

Slabi rezultati so v pretežni meri posledica rekordnih odpisov in slabitevfinančnih naložb. Zvon Ena Holding, Zvon Dva Holding, Sava, Maksima Holding, Aktiva Naložbe, Center Naložbe, NFD Holding, Triglav Naložbe, Modra Linija Holding in Finetol so lani oblikovali za skoraj 250 milijonov evrov odpisov in slabitev, v zadnjih dveh letih pa za več kot 400 milijonov evrov.

Pol milijona delničarjev v holdingih izgubilo že 2,4 milijarde evrov premoženja

Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik
Datum: 30. 03. 2010 Stran: 23

Ljubljana - Delničarji najpomembnejših slovenskih holdinških družb so od konca leta 2007, ko so vrednosti delnic borznih holdingov dosegle najvišje ravni, izgubili že kar 2,4 milijarde evrov premoženja. Samo od začetka letošnjega leta so izgube 449.000 delničarjev borznih holdingov presegle 160 milijonov evrov, večji del oziroma vse premoženje pa so izgubili delničarji Infonda Holdinga, Centra Naložb, Maksime Holdinga, Istrabenza, Zvona Dva Holdinga in Zvona Ena Holdinga.


Včeraj so bili vsi borzni holdingi, ki obvladujejo velik del slovenskega gospodarstva, vredni le še 1,02 milijarde evrov. To je celo 200 milijonov evrov manj, kot je bila konec leta 2007 vredna samo Sava. Maksimo Holding in Center Naložbe, ki sta bila na svojem vrhuncu skupaj vredna okoli 80 milijonov evrov, bi včeraj vlagatelj lahko kupil že za vsega 14.000 evrov, vso vrednost pa je izgubil Infond Holding, ki je končal v stečaju. Stečaj grozi tudi Centru Naložbam in Maksimi Holding, Zvon Ena Holding pa je zaradi neporavnave svojih obveznosti in blokade računov tik pred prostovoljno poravnavo.

Od začetka letošnjega leta so delnice največjih borznih holdingov izgubile že med 15 in 30 odstotki vrednosti oziroma okoli desetkrat več kot indeks najlikvidnejših delnic SBI TOE Letos sta med analiziranimi holdingi rast dosegli le delnica NFD Holdinga in delnica Istrabenza, ki pa sta na drugi strani od konca leta 2007 izgubili 59 oziroma 93 odstotkov vrednosti. V povprečju so analizirani holdingi od konca leta 2007 izgubili kar dve tretjini vrednosti.

Največ premoženja so od začetka finančne krize izgubili delničarji Save, saj se je njena tržna kapitalizacija letos znižala že za 81 milijonov evrov, od konca leta 2007 pa za kar 810 milijonov evrov. Pol milijarde evrov premoženja so od začetka finančne krize izgubili delničarji Istrabenza, skoraj 200 milijonov evrov delničarji Zvona Ena Holdinga in NFD Holdinga, delničarji KD Group in Infonda Holdinga pa okoli 150 milijonov evrov. Delničarjem družb, ki jih vodijo oziroma so jih vodili Janez Bohorič (Sava), Igor Bavčar (Istrabenz), Simon Zdolšek (Zvon Ena Holding), Stanislav Valant (NFD Holding), Matjaž Gantar (KD Group) in Matjaž Rutar (Infond Holding), je tako od konca leta 2007 na borzi izpuhtelo za dve milijardi evrov premoženja.

Horuk v nove razprodaje

Medij: Nedeljski dnevnik Avtorji: Glavič Bojan Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih
Rubrika / Oddaja: Ostalo
Datum: 24. 01. 2010  Stran: 13

KAJ JE OSTALO OD SLOVENSKE PRI(H)VATIZACIJE (3)

Horuk v nove razprodaje

Vlada razmišlja o novem valu privatizacije, v katerem bi prišli na vrsto še državni deleži v najpomembnejših slovenskih podjetjih. Strokovnjaki opozarjajo, da z novo privatizacijo ne smemo tako hiteti kot s prejšnjo, a se zdi, da se nekaterim v vladi znova zelo mudi.

Medtem ko zmagovalci slovenske privatizacije kupujejo najdražje vile v St. Moritzu in še kje, velika večina Slovencev pas praznimi žepi ugotavlja, da jim od skupaj ustvarjene družbene lastnine ni ostalo prav nič, vlada zdaj mrzlično razmišlja o še enem valu privatizacije. Slednji seveda ne bo mogel biti tako velik kot cunami iz devetdesetih let, saj v državni lasti še zdaleč ni ostalo toliko premoženja, kot ga je bilo na voljo ob prvi množični privatizaciji. Kljub vsemu bo to spet lepa priložnost, da si bo kdo omastil brke, večina državljanov pa se znova obrisala pod nosom in postala še bolj gola in bosa.

Vprašljivi učinki

Tistemu, ki že zdaj nima nič, ni moč še česa vzeti, se morda kdo tolaži. O, pa je moč. Posredno sicer, a še kako oprijemljivo in občuteno. Privatizacija oziroma prodaja državne lastnine je priljubljen ukrep marsikatere vlade, kadar želi polniti proračunsko luknjo. Poteza je na prvi pogled res videti elegantna in neboleča, a težava je, da lahkomiselne prodaje dobrih podjetij že v naslednjih letih praviloma' prinesejo še večje luknje, ki jih še teže zapolniti. Država namreč ne more več računati na redni pritok dividend za svoj lastniški delež, tudi davčni prihodki se zaradi odtekanja dobičkov v zasebne roke in v tujino radi zmanjšajo. Tega sta se v teh kriznih časih dodobra zavedli tudi naši sosedi Madžarska in Hrvaška, ki sta se znašli na robu bankrota, luknje pa ne moreta polniti niti s prodajo podjetij, saj sta jih izpustili iz rok že v prvem valu privatizacije (ko si je z nepreglednimi razprodajami državne lastnine in provizijami polnil žepe tudi marsikateri politik).

Telefonsko odiranje

Medij: Delo - Mag Avtorji: Kopušar Sebastijan Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Slovenija Datum: 11. 01. 2010 Stran: 29

»Dober dan, za vas imamo zanimivo borzno ponudbo.« Klici, ki dokazujejo, da skušajo borznoposredniške hiše na vse mogoče načine preživeti težke čase. Neposredno trženje borznih investicij je vse bolj pogosta praksa, pri čemer nekateri najbolj zagnani tržniki včasih presegajo mejo dovoljenega. Pri tem izkoriščajo nepoznavanje borznega dogajanja, v času velikih borznih krahov, ki sta jih povzročila tudi propadla tajkona, so njihov dodatni adut strahovi malih delničarjev pred izgubo premoženja.

Eden najbolj notoričnih delniških klicateljev je podjetje Delnica, d. o. o., ki že vrsto let na včasih precej sporen način klicari predvsem male delničarje, kaj naj naredijo s svojimi investicijami. V mnogo primerih gre za »certifikatske« delničarje, ki so svoje podarjeno premoženje nekoč vložili v enega od takratnih pidov, potem pa nanj pozabili.

Darku Horvatu luksuz ni tuj

Medij: Večer  Avtorji: Toplak Damijan  Teme: Mali delničarji  Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo
Datum: 06. 01. 2010  Stran: 9

Tretji najbogatejši Slovenec se rad udeležuje elitnih plesov na Dunaju in srečanj pomembnežev v švicarskem Davosu, zato bo verjetno znal uživati tudi v luksuzni vili vSt. Moritzu. Manj znano pa je, da naj bi Darko Horvat pred leti mariborskemu materinskemu domu podaril hišo.

Kot strela z jasnega je odjeknila novica, da je Mariborčanka Mirka Horvat, mama tretjega najbogatejšega Slovenca Darka Horvata, za 37 milijonov evrov kupila luksuzno vilo v še bolj luksuznem švicarskem St. Moritzu. Vilo ji je prodala 66-letna dedinja koncema Arcandor (Quelle) Madeleine Schikendanz.

Darko Horvat: Zadnjih nekaj let z družino zaradi davčnih razlogov živi v Londonu. (Janko Rath)

 

Dvainštiridesetletni Darko Horvat, ki zadnjih nekaj let z družino zaradi davčnih razlogov živi v Londonu, s slovensko javnostjo praktično ne komunicira. Za skorajšnjo selitev Horvatovih v Švico pa naj bi bil glavni razlog v tem, da namerava Velika Britanija že aprila bistveno bolj obdavčiti najbolj premožne. Zaradi davkov je pred leti na Nizozemsko že preselil sedež Aktive.

Letos so v reviji Manager premoženje Darka Horvata ovrednotili "le" še na 112,1 milijona evrov, svoje bogastvo pa je pridobil prek nakupov pidov Aktiva Avant in pa Atene, ki mu jo je prodala SKB banka.

O poslih s povezanimi osebami vsak po svoje

Medij: Dnevnik  Avtorji: Polanič Matjaž  Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik  Datum: 05. 12. 2009  Stran: 22

Ljubljana - Pravne naslednice pooblaščenih investicijskih družb (pid), ki imaj o več kot 440.000 malih delničarjev, so po neuradnih ocenah v prvem polletju sklenile za več kot 250 milijonov evrov poslov s povezanimi osebami. Po večini gre za posojila (dana in prejeta) povezanim družbam, prodajo finančnih naložb in dokapitalizacije odvisnih in hčerinskih družb, manjši del pa se nanaša tudi na razne svetovalne storitve.

Natančna vrednost poslov naslednic pidov s povezanimi osebami ni znana, podatka o tem pa nima niti Agencija za trg vrednostnih papirjev, ki nadzira te posle. Naslednice pidov si namreč vsaka po svoje razlagajo posle s povezanimi osebami, kar je razvidno tudi iz njihovih poročil, ki se med seboj občutno razlikujejo.

Za tožbo proti pidovskim baronom dovolj že sto malih delničarjev

Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 10. 08. 2009 Stran: 17

Vprašanja, kako In pod kakšnimi pogoji je Infond Holding pod vodstvom Matjaža Rutarja (levo) financiral prevzem Pivovarne Laško, kako je večmilijonsko posojilo AtkaPrima zavaroval Center Naložbe, ki ga vodi Saša Fajs (druga z leve), po kakšni ceni je Vipa Holding pod vodstvom Boruta Kuharica (desno) kupila naložbe svoje večinske lastnice in kaj vse je moral NFD Holding, ki ga vodi Stanislav Valant (drugi z desne), zastaviti zaradi zgrešene naložbe v Istrabenz, bodo dobila odgovor, ko bo to zahtevalo deset malih delničarjev.

Zakon o pravnih naslednicah pidov namreč po novem malim delničarjem daje mnogo večje pravice, saj lahko že deset malih delničarjev zahteva imenovanje posebnega revizorja, že sto delničarjev pa je dovolj za vložitev tožbe za povrnitev škode.

Syndicate content

portalov

Tuje novice iz regije

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.