Aerodrom Ljubljana

Medij: Dnevnik Avtorji: Andrenšek Anita Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 20. 06. 2013 Stran: 9

Luka Koper

Uprava Luke Koper je na dnevni red julijske skupščine le uvrstila seznam kandidatov za nove nadzornike, ki sta ga sestavila Kapitalska (Kad) in Slovenska odškodninska družba (Sod).

Za člane nadzornega sveta so tako predlagani dolgoletni predsednik uprave Aerodroma Ljubljana Vinko Može, ki je na državnozborskih volitvah leta 2008 kandidiral na listi SD, nekdanji prvi nadzornik Slovenskih železnic Andrej Godec, ki prav tako sodi v kvoto SD, bivši direktor Tomosa Dino Klobasa, ki ga je v nadzorni svet lani že predlagala vlada Janeza Janše, predsednik strateškega sveta DeSUS Nikolaj Abrahamsberg in zdajšnji član nadzornega sveta Jordan Kocijančič.

Čeprav sta sklada seznam na Luko Koper poslala že pred objavo sklica skupščine, v prvotnem sklicu skupščine imen kandidatov za nadzornike ni bilo. Nadzorni svet, ki se mu izteka mandat, namreč ni sprejel predloga, zato imen kandidatov ni uvrstil na dnevni red. »Niso nas vsi prepričali,« je odločitev komentiral prvi nadzornik Luke Koper Janez Požar.

Že v začetku tedna so nam na Sodu pojasnili, da je Luka Koper kot javna delniška družba dolžna objaviti vse nasprotne predloge in dopolnitve dnevnega reda, ki prispejo v rokih. Dodali so, da je predlog za izvolitev novega nadzornega sveta, ne da se v sklicu objavijo imena predlaganih članov, nezakonit. »Zadevo je bilo treba pravno pregledati in jo pripraviti za oglas,« so odločitev o včerajšnji objavi predlaganih kandidatov utemeljili v Luki Koper. Klobasa in Abrahamsberg sta se na seznamu kandidatov pojavila že na aprilski skupščini, na kateri je želela država odpoklicati šest nadzornikov, a poteza - v največji meri zaradi menjave oblasti - kasneje ni dobila zadostne podpore delničarjev.

Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 15. 06. 2013 Stran: 7

Aerodrom Ljubljana

Nadaljevanje megalomanske investicije v nov potniški terminal bo v veliki meri odvisno od tega, ali bo vodenje nadzornega sveta Aerodroma Ljubljana prevzel nasprotnik naložbe Peter Grašek ali njen podpornik Peter Marn.

Boj med zagovorniki in nasprotniki gradnje novega potniškega terminala na brniškem letališču, v katerega namerava predsednik uprave Aerodroma Ljubljana Zmago Skobir investirati več kot 54 milijonov evrov, se bo očitno odvil prek nadzornega sveta družbe.

Kot naj resnejša kandidata za prevzem mesta predsednika nadzornega sveta se omenjata Peter Grašek, ki velja za ostrega nasprotnika investicije, in Peter Marn, ki pa bi lahko bil pri zagovarjanju novega terminala v konfliktu interesov. Marn je namreč svetovalec družbe Regal GH, ki upravlja brezcarinsko prodajalno na brniškem letališču in bi ji nov terminal z bistveno večjimi komercialnimi površinami lahko prinesel tudi večje koristi. »Da podpiram projekt, sem povedal že na skupščini, nadzorni svet pa se bo moral s tem vprašanjem še ukvarjati in zbrati vse potrebne informacije,« nam je povedal Marn, ki informacij, da lobira za mesto predsednika nadzornega sveta, ni želel komentirati. Po naših informacijah naj bi Marna podpirali Skobir in oba predstavnika zaposlenih v nadzornem svetu. Pri imenovanju novega predsednika nadzornega sveta (ustanovna seja bo predvidoma 9. julija) bosta imela tako ključno vlogo Milan Perovič in Nina Mauhler. Kot smo poročali, naj bi slednja v nadzorni svet Aerodroma v dogovoru z malimi delničarji - državni lastniki so bili brez glasovalnih pravic spravil kabinet predsednice vlade, kjer pa so to zanikali.

Marnove tesne vezi z Aerodromom

Medij: Delo Avtorji: Gole Nejc Teme: Mali delničarji, ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 13. 06. 2013 Stran: 4

Zakon o prevzemih Odbor za gospodarstvo podprl spremembe zakonodaje na tem področju - ATVP opozarja na pomanjkljivosti novele, gospodarstvo jo podpira

Ljubljana - Državni lastniki, ki jim je Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP) odvzela glasovalne pravice v nekaterih družbah, bodo očitno po novem na skupščinah teh družb lahko glasovali o dokapitalizacijah. Poleg tega prevzemnikom pet let ne bo treba dati prevzemne ponudbe, če bodo prevzemni prag presegli zaradi reševanja podjetja.

To določa novela zakona o prevzemih, ki jo je včeraj podpri odbor za gospodarstvo. ATVP je glasovalne pravice zaradi kršitev zakonodaje vzela državnim lastnikom v Aerodromu Ljubljana, Zavarovalnici Triglav, Telekomu Slovenije, Savi, Savi Re, Pivovarni Laško, Krki, Petrolu, NKBM in Abanki. Po določbah novele bo lahko ATVP državnim lastnikom povrnila glasovalne pravice o tistih skupščinskih sklepih, ki so nujno potrebni za zaščito javnega interesa, kar zajema tudi delovanje ekonomskega sistema torej, denimo, o dokapitalizacijah.

Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 10. 06. 2013 Stran: 7

Skupščine

Delničarji letos očitno ne bodo ponovno pristali na nižje dividende kot leto prej. Samo 50 največjih analiziranih podjetij bo moralo letos izplačati med 240 in 300 milijoni evrov dividend, medtem ko so vse slovenske delniške družbe lani izplačale za zgolj 437 milijonov evrov dividend.

Upravam največjih slovenskih družb bo, kot kaže, letos uspelo zadržati dosti manjši delež ustvarjenih dobičkov kot v preteklih letih. Če so se lastniki delniških družb še lani »zadovoljili« z vsega 437 milijoni evrov dividend, so se letos njihovi apetiti precej povečali, kar se odraža tudi v povečanem številu zahtev za izplačilo višjih dividend.

Mali delničarji so v preteklosti že večkrat zahtevali višje dividende, vendar jih je v nemalo primerih preglasovala država, ki pa je letos očitno spremenila svoj pogled na dividendno politiko. Tako je Slovenska odškodninska družba (Sod) letos že predlagala oziroma dosegla izplačilo višjih dividend v Petrolu, Termah Olimia, Salusu in Aerodromu Ljubljana, prvič pa je moral na zahtevo države vmesne dividende izplačati tudi Telekom Slovenije. Višje dividende od prvotno predlaganih bodo morali letos izplačati v Cinkarni Celje, Tovarni olja Gea in Prvi Group, zahtevo za izplačilo višjih dividend pa je pričakovati tudi na skupščinah Krke, Zavarovalnice Triglav, Telekoma Slovenije, Žita, Letrike in nekaterih preostalih večjih podjetij.

Medij: Delo Avtorji: Melihen David Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Posel & denar Datum: 10. 06. 2013 Stran: 26

Domači trg Na skupščinah Cinkarne in Aerodroma so se delničarji odločili razdeliti več od predloga uprav

Slovenski borzni trg na tedenski ravni v povprečju ni bil deležen večjih sprememb, tako da se je vrednost delniškega indeksa minuli teden znižala za odstotek. Med delnicami, ki sestavljajo indeks SBITOP, je največ pridobila delnica Telekoma Slovenije, in sicer tri odstotke, medtem ko se je cena najbolj znižala delnici novomeške Krke, za 3,5 odstotka.

Skupščina Cinkarne Celje, ki je lani dosegla slabih šest odstotkov nižjo prodajo in 28 odstotkov nižji čisti dobiček od rekordnega leta 2011, je potekala mirno in brez presenečenj. Sprejeti so bili vsi predlagani sklepi uprave družbe, nadzornega sveta in nasprotni predlog Vseslovenskega združenja malih delničarjev o delitvi bilančnega dobička. Skladno s tem sklepom se slaba polovica od 10,6 milijona evrov dobička uporabi za izplačilo dividend, kar pomeni 6,50 evra bruto na vsako delnico. Dividendna donosnost delnice Cinkarne Celje tako znaša malo več kot deset odstotkov.

Medij: Večer Avtorji: Topla Damijan Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 08. 06. 2013 Stran: 8

BORZNI TEDEN

Ker so nekateri lastniki slovenskih borznih podjetij na čelu s slovensko državo v težki finančni situaciji, je letos veliko (nasprotnih) predlogov, s katerimi se skuša dvigovati izplačilo dividend. Pričelo se je na aprilski skupščini Petrola. Že v prvotnem predlogu same uprave in nadzornega sveta največje slovenske energetske družbe je bil predviden dvig bruto dividende z lanskih 8,25 na letošnjih 8,50 evra na posamezno delnico, a na sami skupščini je bil znesek dodatno povišan na 10 evrov ali na skupni bruto znesek 20,62 milijona evrov. Tudi v Salusu je bilo za letos sprva skupaj z vmesno dividendo predvideno izplačilo 25 evrov bruto na posamezno delnico, na sami skupščini pa je državni Sod uspel s predlogom 30 evrov bruto dividende ali v skupni višini 3,65 milijona evrov. Društvo malih delničarjev VZMD je ta teden uspelo z nasprotnim predlogom pri delitvi dividend Cinkarne Celje, kjer sprva izplačilo ni bilo predvideno, na koncu pa so delničarji potrdili izplačilo 6,50 evra bruto na posamezno delnico ali skupno 5,28 milijona evrov. Precej višjo dividendo (za prednostno delnico 0,74 in za navadno delnico 0,63 evra) od prvotno predlagane so izglasovali v četrtek tudi delničarji ljubljanskega Aerodroma in med lastnike razdelili ves bilančni dobiček v višini 2,6 milijona evrov.

Medij: Dnevnik Avtorji: Matjaž Polanič, Katja Svenšek, Vesna Vukovič  Teme: Mali delničarji, Sklici skupščin delniških družb, ZPRE-1 zakon o prevzemih, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 07. 06. 2013 Stran: 9

Mali delničarji so včeraj ustoličili nov nadzorni svet Aerodroma Ljubljane, a med njimi sta po neuradnih informacijah tudi dva predstavnika države. Predstavniki slednje so bili očitno neusklajeni, saj je Sod zoper imenovanje nadzornikov napovedal izpodbojno tožbo.

Kabinet Alenke Bratušek je na včerajšnji skupščini Aerodroma Ljubljana, ki je med prvimi na seznamu za privatizacijo, mimo upravljalcev državnega premoženja in mimo kodeksa upravljanja družb, h kateremu naj bi bili zavezani državni lastniki, v dogovoru z malimi delničarji spravil dva predstavnika, Milana Perovića in Nino Mauhler. Predstavnica Slovenske odškodninske družbe (Sod), ki očitno ni bila seznanjena z dejstvom, da naj bi omenjena nova člana nadzornega sveta predstavljala državo, je na izglasovani sklep napovedala izpodbojno tožbo, tako kot tudi predstavnik Kapitalske družbe. Ni izključena tudi tožba na ničnost skupščine, saj je bil z včerajšnjim imenovanjem nadzornikov po prepričanju državnih upravljalcev kršen statut družbe. 

Kljub temu da so naši neuradni, a zanesljivi viri potrdili, da sta bila Perovič in Mauhlerjeva med nadzornike Aerodroma imenovana v skladu z dogovorom s kabinetom predsednice vlade in mimo Soda in Kada, Bratuškova svoje sodelovanje pri njuni izbiri zanika. »Predsednica vlade z omenjenimi navedbami o poteku imenovanja nadzornega sveta Aerodroma Ljubljana ni seznanjena in jih zato ne more komentirati. Kot vam je znano, država na skupščini ni imela glasovalnih pravic, tako da usklajevanje v tej zadevi ni bilo potrebno,« zatrjujejo v kabinetu. V skladu z zakonom o Slovenskem državnem holdingu skrbi za upravljanje državnih naložb Sod, in sicer v skladu s kodeksom upravljanja javnih delniških družb, ki med drugim natančno določa postopek predlaganja kandidatov za člane nadzornih svetov. Ta postopek pa predvideva, da morajo kandidati prestati akreditacijski in nominacijski postopek. V kabinetu sicer zagotavljajo, da zagovarjajo pri upravljanju državnega premoženja »najvišje profesionalne in etične standarde«.

Medij: Finance Avtorji: Weiss Monika Teme: Mali delničarji, ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja Datum: 07. 06. 2013 Stran: 4

Novo skupščino Aerodroma Ljubljana je pričakovati že prihodnji mesec, ko bo država najverjetneje že imela glasovalne pravice in tako upravi potrdila želeno naložbo v 56-milijonski potniški terminal.

Država, paradržavna sklada Kad in Sod ter Zavarovalnica Triglav, ki je v posredni državni lasti, so na včerajšnji skupščini zaradi odločbe agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP) o kršenju prevzemne zakonodaje ostali brez glasovalnih pravic. Kot je na skupščini včeraj pojasnil predsednik uprave Aerodroma Zmago Skobir, so odločanje o novem potniškem terminalu umaknili zaradi spremenjenih okoliščin -Aerodrom je namreč uvrščen med naložbe, Id jih namerava država prodati . Po mnenju poznavalcev, Id ne želijo biti imenovani, razlog za neodločanje o 56-milijonski naložbi leži v odločbi ATVP, ki državi ne dovoli glasovanja.

Manjši vlagatelji vihajo nosove

Sodeč po govoricah, manjši lastniki - predvsem finančne družbe in skladi - nasprotujejo gradnji. Terminal se jim zdi prevelik in predrag, menijo pa tudi, da bi to lahko ogrozilo prihodnje dividende. Kdaj bo nova skupščina Aerodroma, bo verjetno odvisno od tega, kako hitro bo noveliran zakon o prevzemih, ki bi državi omogočil glasovanje za gradnjo terminala.

Medij: Večer Avtorji: Mišič Aleš Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 07. 06. 2013 Stran: 7

Na skupščini Aerodroma Ljubljana: glasovanje o gradnji novega potniškega terminalaje uprava umaknila z dnevnega reda zaradi "novih okoliščin"

Na včerajšnji skupščini Aerodroma Ljubljana, prisotnih je bilo 45,82 odstotka delnic z glasovalno pravico, glasovanje ni potekalo povsem v skladu z željami uprave in nadzornega sveta, saj sta bila sprejeta nasprotna predloga tako pri uporabi bilančnega dobička kot pri predlaganih članih novega nadzornega sveta, o soglasju za gradnjo novega terminala na ljubljanskem letališču pa sploh niso odločali. Ker država kot večinska lastnica nima glasovalnih pravic v letališki družbi (kljub temu pa je lahko vložila nasprotne predloge), zdaj obvladujejo Aerodrom Ljubljana mali delničarji, zbrani okoli Rajka Stankoviča (Mali delničarji Slovenije), ki razpolagajo z okoli tretjino delnic.

Vendar pa višjega izplačila dividend niso predlagali mali delničarji, temveč Sod, ki je z izglasovanim nasprotnim predlogom dosegel, da se za izplačilo dividend porabi ves bilančni dobiček, ki je zadnjega decembra lani znašal 2,598.729 evrov, za rezerve pa se namesto predlaganih 769.584 evrov nameni le deset tisočakov. Aerodrom Ljubljana bo tako lastnikom prednostnih delnic, torej državi, izplačal namesto 0,54 evra na delnico 0,74 evra, lastniki navadnih delnic pa bodo dobili 0,63 evra namesto 0,43 evra na delnico. Kot je povedal predsednik uprave Zmago Skobir, je družba lani kljub zaostrenim pogojem poslovanja ustvarila 5,2 milijona evrov čistega dobička, ki je primerljiv z letom 2011. Poslovanje je bilo nekoliko slabše od planiranega, precej po zaslugi Adrie Airways, kije krčila linije. Veliko energije so usmerjali v zmanjševanje stroškov, med pozitivnimi stvarmi pa je ob dobičku Skobir omenil vrnitev Wizaira konec preteklega leta, svetovno predstavitev Mercedesovega razreda A in oddajo še zadnjih trgovskih površin.

Medij: Delo Avtorji: Stergar Aleš Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 07. 06. 2013 Stran: 9

Skupščina delničarjev Sod je v imenu države napovedal izpodbojno tožbo - Z dividendami so si delničarji razdelili ves bilančni dobiček

Zgornji Brnik - Ko država nima glasovalnih pravic, mali delničarji glasujejo malo po svoje. Na skupščini delničarjev Aerodroma Ljubljana so tako podprli predlog Soda in povišali dividende, pri sestavi nadzornega sveta pa so uveljavili svojo voljo. Kad in Sod pa sta v istem trenutku napovedala izpodbojno tožbo ali pa ničnost sklepa, saj je sestava NS predvidena po statutu.

Država kot lastnica prednostnih participativnih delnic bo za vsako namesto 0,54 dobila 0,74 evra dividende (skupaj 1,4 milijona evrov), lastniki navadnih delnic - nekaj malega jih ima tudi država, več pa državna Sod in Kad - pa bodo namesto 43 evrocentov dobili 63 centov. Delničarji so si tako razdelili večino od 2-598.729,03 lanskega bilančnega dobička, za druge rezerve pa so Aerodromu Ljubljana pustili vsega 10.278,62 evrov.

Ker se staremu nadzornemu svetu, ki ga vodi Anja Strojin Štampar, izteka štiriletni mandat, so delničarji tokrat glasovali tudi o sestavi novega nadzornega sveta. Obstoječi nadzorni svet je z javnim razpisom iskal kandidate za svoje naslednike in med njimi potem izbral Petra Marna, Anjo Strojin Štampar, Marka Muleja in Marka Pahorja. Sod je na skupščini predstavil svoj predlog, v katerem sta bila Marn in Strojin Štamparjeva, poleg njiju pa še Domen Trobec in Miloš Ulčar. Tretji predlog je v imenu društva malih delničarjev predstavil Rajko Stankovič. In uspel.

Mali delničarji prodrli s svojim predlogom