Abanka

Gorenjska gospodarska naveza z obvodom prevzema nadzor nad lastništvom Abanke

Medij: Dnevnik Avtorji: Matjaž Polanič Teme: Gospodarstvo Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 14. 04. 2010

Ljubljana - Bitka proti tako imenovanim tajkunom, ki jo je aktualna vlada bila tudi s pomočjo zakona o javnih financah, se je, kot kažejo zadnji dogodki v gorenjski gospodarski navezi, končala. Sava je tako ob pomoči Gorenjske banke in Abanke Vipe začela nase prevzemati posojila družb, ki zaradi vpletenosti v tajkunske posle ne morejo dobiti bančnih posojil. S tem se izpostavlja novim tveganjem in hkrati skupaj z Gorenjsko banko krepi lastniški nadzor nad Abanko Vipo.


Ker Daimondu zaradi vpletenosti v načrtovan prevzem Istrabenza ni uspelo refinancirati posojil, je moral v začetku tedna prodati svoj 3,6-odstotni delež Abanke Vipe, zanj pa je iztržil okoli 15 milijonov evrov, smo izvedeli iz neuradnih virov. "Teh informacij ne morem ne potrditi ne zanikati," je bil kratek direktor Daimonda Dragan Valenčič. Po naših informacijah je skrivnostnemu kupcu Daimondovega deleža kupnino pomagala priskrbeti kar Sava, ki naj bi po trditvah naših virov za ta delež (predvidoma z Gorenjsko banko in tretjimi družbami) že sklenila terminsko oziroma opcijsko pogodbo. "V Savi nismo niti sklenili terminske pogodbe za nakup deleža v Abanki, niti nismo komur koli zagotovili denarja za odkup deleža," so na naša vprašanja odgovorili v Savi, ki jo vodi Janez Bohorič.

Po zaprtju bančne pipice pride Sava

Delničarjem Abanke se obetajo za tretjino nižje dividende kot lani

Medij: Dnevnik Avtorji: Sta Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni dnevnik Datum: 13. 04. 2010 Foto: Bojan Velikonja

Ljubljana - Delničarjem Abanke Vipe se letos obetajo dividende v višini 63 centov bruto na delnico. Kot so danes po seji nadzornega sveta sporočili iz banke, so nadzorniki sklenili za izplačilo dividend nameniti 4,5 milijona evrov bilančnega dobička. Skupščina delničarjev, ki so lani prejeli dividende v višini 1,01 evra, bo 27. maja.

Nadzorni svet je v ponedeljek obravnaval in sprejel še poročilo o finančnem poslovanju banke v letošnjih prvih dveh mesecih in se seznanil z informacijo o poslovanju banke v letošnjem prvem četrtletju. Upravo je zadolžil, da na pristojnih ravneh opozori na v primerjavi z drugimi evropskimi državami pretirano zaostrovanje pogojev kreditiranja, kar povzroča dodatna tveganja za kreditojemalce in posledično tudi za celotni bančni sistem.

(Ne)konkurenčne Slovenija

Medij: Kapital Avtorji: Taškar Beloglavec Bojan Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 12. 04. 2010 Stran: 22

Gospodarska rast v Sloveniji naj bi znašala 0,6 oz. 1,3 %

Stečaji temeljito obremenjujejo slovenska sodišča, ki so lani obravnavala skupaj nekaj več kot 1.200 postopkov zaradi insolventnosti. Največje bilo osebnih stečajev - več kot 700, sledijo pa stečaji podjetij - 450.


Skromnejša rast. Slovensko gospodarstvo naj bi po zadnji napovedi Urada za makroekonomske analize in razvoj (UMAR) letos doseglo 0,6-odstotno rast. Urad je torej oceno v primerjavi z jesensko znižal kar za tretjino. Prav gradbeništvo pa je tisto, ki višjo rast preprečuje. UMAR je z vsako napovedjo gospodarskih gibanj za letos bolj pesimističen. Nemška vlada je nasprotno v zadnji januarski napovedi gospodarsko rast za letos zvišala z 1,2 na 1,4 %. Slovenija naj bi torej letos rasla več kot polovico počasneje kot Nemčija, na katero je slovenski izvoz najbolj vezan. Ker izvozu kaže bolje, je gradbeništvo, ki predstavlja pomemben delež BDP-ja, očitno v resni recesiji.

Po mnenju analitikov iz Banke Slovenije se Sloveniji obeta zmerna gospodarska rast. Obseg BDP-ja se bo v tem letu povečal za 1,3 %, v letu 2011 pa za 1,8 %. Stopnja inflacije bo letos dosegla 1,6 %, v prihodnjem letu pa 1,4 %. Po predvidevanjih bosta letos osebna potrošnja in javna poraba stagnirali, pri čemer se lahko prva celo zmanjša, druga pa malo poveča. Za investicije v Banki Slovenije pričakujejo, da bi se letos lahko povečale za 2,6 %, izvoz naj bi se povečal za 5 %, uvoz pa za približno 3 %.

Janez Bohorič skoval nov načrt za povezovanje Abanke Vipe in Gorenjske banke

Medij: Dnevnik  Avtorji: Matjaž Polanič  Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni dnevnik  Datum: 10.04.2010 Stran: 13 Foto: Dokumentacija Dnevnika
 

Predsednik uprave Save Janez Bohorič je skoval nov načrt, kako finančno razbremeniti Savine bilance in hkrati povezati Abanko Vipo in Gorenjsko banko.

V Savi, ki jo vodi Janez Bohorič, še vedno niso obupali nad povezovanjem Abanke Vipe in Gorenjske banke. Po zadnjem načrtu bi najprej izpeljali večjo dokapitalizacijo Gorenjske banke, nato pa bi ta prevzela Abanko, s čimer bi se finančno razbremenila tudi Sava.
 
Po zadnjem scenariju bi najprej izpeljali večjo dokapitalizacijo Gorenjske banke, nato pa bi ta prevzela Abanko Vipo in si jo v zadnji fazi pripojila. Večino denarja za dokapitalizacijo Gorenjske banke bi morali po tem scenariju prispevati novi finančni investitorji, medtem ko bi Sava pri dokapitalizaciji imela le manjšo vlogo. V Savi naj bi bili sedaj pripravljeni privoliti celo v vsega 25-odstotni delež združene banke, medtem ko imajo trenutno v lasti 45,9-odstotni delež Gorenjske banke in 24-odstotni delež Abanke.

Borzne družbe lani z več kot milijardo evrov odpisov in oslabitev slabih naložb

Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 03. 04. 2010 Stran: 19

Družbe, ki jih vodijo oziroma so jih vodili (od leve proti desni) Draško Veselinovič (NLB), Saša Fajs (Center Naložbe), Andrej Lovšin (Intereuropa), Boško Šrot (Pivovarna Laško), Matjaž Kovačič (Nova KBM). Robert Časar (Luka Koper), Matjaž Gantar (KD Group), Simon Zdolšek (Zvon Ena Holding), Aleš Žajdela (Abanka Vipa) in Stanislav Valant (NFD Holding), so lani ustvarile skupno kar 411 milijonov evrov čiste izgube, oblikovati pa so morale za rekordnih 685 milijonov evrov oslabitev in odpisov.

Sklep o izvršbi in blokirani računi Zvon Ena Holdinga

Medij: Delo Avtorji: Tekavec Vanja,Galun Robert Teme: Mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo
Datum: 19. 03. 2010  Stran: 9

Vodstvo Dravskih elektrarn zavarovalo devet milijonov evrov dolga

Gre za še zadnji del 21-milijonskega posojila Dravskih elektrarn V Zvonu ostro zavračajo možnost stečaja - Cerkev v zagati


Ljubljana- Potem ko je šel konec lanskega leta v stečaj mariborski holding Infond, se zastavlja vprašanje, ali bi najhujši scenarij lahko doletel tudi mariborski Zvon Ena Holding, ki ima skoraj 40.000 malih delničarjev. Dravskim elektrarnam Mariborjetedni uspelo s predlogom za izvršbo premoženja, s katerim je Zvon Ena Holding zavaroval približno devet milijonov evrov dolga do elektrarn. V Zvonu pravijo, da sklep sodišča še proučujejo, poznavalci pa se sprašujejo, ali je predlog za izvršbo ena od posledic dolgoletne politične konfrontacije med domačo posvetno in cerkveno oblastjo. Večinski lastnik mariborskega holdinga je družba Gospodarstvo Rast, ki jo obvladujejo mariborska, murskosoboška in celjska nadškofija. S sodnim sklepom za izvršbo zastavljenega premoženja so se, vsaj za zdaj, končala že skoraj leto dni trajajoča pogajanja med Zvon Ena Holdingom in družbo Dravske elektrarne Maribor (DEM) za poplačilo devet milijonov evrov dolga, ki ga ima holding do elektrarn. To je še zadnji del od skupno 21 milijonov evrov, ki jih je leta 2007 Zvonu posodil nekdanji direktor DEM Damijan Koletnik. Dobro polovico (12 milijonov evrov) je Zvon vrnil v začetku lanskega poletja, pri drugi polovici se je zataknilo.

Ker dolgotrajna pogajanja o vračilu posojila niti po več »opominih« niso obrodila sadov, je vodstvo Dravskih elektrarn na mariborsko okrajno sodišče podalo predlog za izterjavo in zaseg premoženja, s katerim je Zvon zavaroval posojilo pri DEM, šest domačih bank pa je posledično zablokiralo vse transakcijske račune cerkvenega Zvona 1.

Zvon Ena Holding blokiran

Medij: Gorenjski glas Avtorji: Žargi Štefan Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ekonomija Datum: 19. 03. 2010 Stran: 17

Potem ko je sodišče v Mariboru potrdilo predlog Dravskih elektrarn o izvršbi, je šest slovenskih bank blokiralo vse račune Zvon Ena Holdinga.


Ljubljana, Maribor - Vse kaže, da se je začel razpletati vozel poravnave dolga enega največjih slovenskih holdingov Zvon Ena, ki je prek družbe Gospodarstvo Rast v posredni lastni mariborske nadškofije. Zvon Ena si je namreč v letu 2007 pri Dravskih elektrarnah Maribor sposodil za v času Janševe vlade politično podprt prevzem Petrola 21 milijonov evrov, ki pa jih do aprila lani, ko je dolg zapadel, ni mogel vrniti. Dravske elektrarne Maribor (DEM) so v začetku junija lani dočakale plačilo 12 milijonov evrov, za preostali dolg v višini devet milijonov evrov pa so v začetku februarja letos vložile izvršni predlog na okrožno sodišče v Mariboru. Sodišče je predlogu v celoti ugodilo in šest slovenskih bank med njimi je tudi Gorenjska banka, je v torek po poročanju Dnevnika blokiralo vse transakcij ske račune Zvon Ena Holdinga. Poleg rubeža sredstev na transakcij skih računih bodo DEM na dražbi prodale delnice NLB ter delnice dveh skladov v Bosni in Hercegovini, kar pa še zdaleč ne bo zadoščalo za pokritje dolga.

Slovenska Unicredit lani "zbežala" od podjetij k javnemu sektorju in prebivalcem

Medij: Dnevnik Avtorji: Hren Barbara Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 18. 03. 2010 Stran: 20

Ljubljana - Unicredit banka Slovenije je lani ustvarila za polovico manj dobička pred davki kot leto prej, znašal je 11,25 milijona evrov, bilančno vsoto pa je povečala za 13 odstotkov na 3,2 milijarde evrov, s čimer je tržni delež povečala za 0,3 odstotne točke in ostaja četrta največja banka v Sloveniji. Čeloma sku pina Unicredit je lani ustvarila 1,7 milijarde evrov čistega dobička, kar je za 57,6 odstotka manj kot predlani.


Z doseženim je predsednik uprave slovenske hčerinske banke France Arhar zadovoljen in za letos napoveduje povečanje dobička. Pojasnil je, da se je banka lani na podlagi ocene tveganj preusmerila h kreditiranju bank, javnega sektorja in prebivalstva. Posojila bankam in finančnim institucijam je povečala za 65 odstotkov (na 708 milijonov evrov), posojila javnemu sektorju, vključno z državo, za 67 odstotkov (na 221 milijonov evrov), posojila prebivalstvu pa za 14 odstotkov (na 657 milijonov evrov). Posojila podjetjem so nasprotno skrčili za 2,5 odstotka (na 1,18 milijarde evrov).

Šest slovenskih bank blokiralo vse račune cerkvenega Zvona Ena Holdinga

Medij: Dnevnik Avtorji: Več avtorjev Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 18. 03. 2010 Stran: 17

Ljubljana, Maribor - Nova Ljubljanska banka (NLB), Raiffeisen banka, Gorenjska banka, Abanka Vipa, Hypo-Alpe Adria in Nova KBM so v torek blokirale vse transakcijske račune Zvona Ena Holdinga, enega izmed petih največjih slovenskih finančnih holdingov, ki je prek družbe Gospodarstvo Rast v večinski lasti mariborske nadškofije.


Okrožno sodišče v Mariboru je namreč izdalo sklep, s katerim je v celoti ugodilo izvršnemu predlogu Dravskih elektrarn Maribor (DEM) za izterjavo Zvona Ena Holdinga in zaseg premoženja, s katerim je ta zavaroval posojilo, ki ga je leta 2007 odobril tedanji direktor DEM Damijan Koletnik. Poleg rubeža sredstev na transakcijskih računih bo tako DEM na dražbi prodal tudi 27.607 delnic NLB ter delnice dveh skladov v Bosni in Hercegovini, s katerimi je Zvon zavaroval še preostalih devet milijonov evrov posojila, s katerim je pred dvema letoma in pol financiral nakup delnic Petrola.

Da so prejeli izvršbo in da imajo blokirane račune, nam je včeraj potrdil predsednik uprave Zvona Simon Zdolšek. »Do zdaj smo vedno iskali rešitve za poplačilo obveznosti, nameravamo jih iskati tudi v prihodnje,« je dejal. »Z odločitvijo sodišča smo zadovoljni, saj smo prepričani, da vodi k vrnitvi dolgovanega zneska,« je bil kratek direktor DEM Viljem Pozeb in dodal, da izvršba še ni pravnomočna. Zvon Ena Holding se lahko na sklep sodišča pritoži v osmih dneh, vendar to ne bi zadržalo izvršbe.

Prodaja Mercatorja bo čudež

Medij: Finance Avtorji: Weiss Monika Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja Datum: 18. 03. 2010 Stran: 5

Tako komentira bančnik, kije dvignil roke od prodaje Mercatorja

»Mednarodno se nam manjša ugled. Počakati bi morali, da interesenti za Mercator oddajo zavezujoče ponudbe, in se nato odločiti, ali so sprejemljive ali ne,« komentira član uprave Unicredita Janko Medja odstop Abanke in NKBM iz bančnega konzorcija, ki prodaja Mercator. Je prodaje konec?


Da sta večinsko državna NKBM in večinsko državna Abanka izstopili iz konzorcija šestih bank, ki prodajajo Mercator, je včeraj poročal Dnevnik. V konzorciju zdaj ostaja četverica: Unicredit, Hypo banka Banka Koper in Gorenjska banka. Skupaj je naprodaj še 16 odstotkov Mercatorja začelo seje s 36 odstotki. Ne na Abanki ne na NKBM odstopa ne komentirajo. Neuradno paje eden od vodilnih teh bank povedal, da bi bila prodaja »čudež«.

Medja: Kdo misli na Interese malih delničarjev?

»Uprave bank, ki so odstopile od prodaje Mercatorja, bodo delničarjem morale pojasniti, zakaj, če jim je bila ponujena premija nad borzno ceno,« pravi Medja.

Syndicate content

portalov

Tuje novice iz regije

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.