Abanka

V tujini se objave rezultatov končujejo, v Sloveniji pa začenjajo

Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 24. 08. 2010 Stran: 21

Ljubljana - V naslednjih dneh bodo družbe, ki kotirajo na Ljubljanski borzi, razkrile svoje poslovanje v prvi polovici letošnjega leta. Čeprav je sezona objav rezultatov na svetovnih trgih kapitala že praktično končana, pa so do zdaj le redke slovenske družbe že razkrile svoje polletne dosežke.

Med pomembnejšimi družbami so polletno poročilo o poslovanju objavile le Krka, Abanka Vipa in Iskra Avto elektrika, medtem ko preostale družbe polletnih poročil bodisi še niso objavile bodisi so objavile le grobe povzetke poslovnih rezultatov.


Medtem ko so družbe na zahodnih trgih kapitala ob polletju večinoma presegle pričakovanja analitikov, je pri slovenskih družbah pričakovati le skromno rast prodaje. Nekoliko višja so pričakovanja glede dobička, ki naj bi se zvišal predvsem na račun tečajnih razlik in nižjih obrestnih mer, v le manjši meri pa zaradi nižjega obsega finančnega dolga ali boljšega obvladovanja stroškov.

V tem tednu naj bi rezultate predvidoma objavili v Mercatorju, Gorenju in Petrolu. Medtem ko bo Gorenje predvidoma zabeležilo rast poslovanja, analitiki pri Mercatorju pričakujejo nadaljevanje stagnacije prihodkov. Petrolov dobiček bo sicer presegel tistega v enakem obdobju lani, vendar pa velja ob tem opozoriti, da se letos v nacionalnem trgovcu z naftnimi derivati po daljšem času niso soočali z večjimi odpisi naložbe v Istrabenz.

»Uprav delničarji ne zanimajo prav zelo«

Kljub nasprotovanju za posebnega revizorja Tekstine imenovana Valuta

Medij: Dnevnik Avtorji: Modic Tomaž,Nuredini Luki Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 24. 07. 2010 Stran: 19

Ljubljana - Malim delničarjem Tekstine na včerajšnji skupščini ni uspelo z nasprotnim predlogom o imenovanju posebnega revizorja Ernst&Young, ki bi preveril nekatere posle družbe. Petodstotni lastnik, podjetje Verdin Naložbe Roberta Držana, je namreč na skupščino prišel z nasprotnim predlogom, da se za posebnega revizorja imenuje družba Valuta, saj naj bi bila cenejša.


S tem se niso strinjali Abanka DSU, GBD ter GBD BPH, ki imajo skupaj v lasti dobrih 15 odstotkov ajdovske Tekstine, vendar je bil predlog kljub temu sprejet. Kot nam je pojasnil Robert Znidar iz borznoposredniške družbe GBD, je predlog sicer vsebinsko enak predlogu Abanke DZU, vendar so mu nasprotovali, ker gre za družbo, za katero ni nobenih referenc iz področja revizije, tako da bodo za zdaj počakali na njihovo poročilo. Kot smo že poročali, je Abanka DSU želela, da naj revizor Ernst&Young med drugim preveri posle med Tekstino, njeno nekdanjo hčerinsko družbo Tekstika, Svilo In (prek katere direktor Tekstine Simeon Špruk obvladuje Tekstino) ter skrivnostnim podjetjem FNPV

Delničarji za bogato dividendo Mercatorja

Medij: Dnevnik Avtorji: Vuković Vesna Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 14. 07. 2010 Stran: 21 Foto: Bojan Velikonja

Ljubljana - Odkar Žiga Debeljak vodi Mercator, še ni doživel tako mirne skupščine delničarjev kot včeraj. Z izjemo nekaj bolj ali manj (ne)prijetnih vprašanj malih delničarjev so ti kljub odsotnosti največjega delničarja, Skupine Pivovarno Laško, potrdili vse sklepe, ki jih je predlagal skupaj z nadzornim svetom.


Največ pozornosti javnosti je letos pritegnila nova dividendna politika, na katero je Mercator moral pristati tudi pod pritiski velikih delničarjev, menda zlasti Nove Ljubljanske banke in Abanke. Banke so namreč v zameno, da za največ dve leti ostanejo v lastništvu Mercatorja oziroma da delnic, ki so jih dobile z zasegom od družb okoli laškega imperija, ne prodajo lastniku, ki je sovražen Mercatorju, terjale bistveno višjo dividendo. In jo bodo tudi dobile, saj so delničarji potrdili - včeraj je bilo sicer na skupščini prisotnih le 56 odstotkov kapitala kar 60 odstotkov višjo dividendo od lanske. Mercator bo tako letos za izplačilo dividend v višini 7,2 evra bruto na delnico namenil skoraj ves bilančni dobiček. Ta je namreč konec lanskega leta znašal 27,15 milijona evrov, za izplačilo dividend pa bodo namenili 27,11 milijona evrov. Nekaj več kot 42.000 evrov preostanka bilančnega dobička bodo pustili nerazporejenega.

Višina dividende (in njen vpliv na poslovanje) je med delničarji zaskrbela le predsednika društva Mali delničarji Rajka Stankoviča, vendar ga je Debeljak potolažil s pojasnilom, da Mercator ne bo imel težav zaradi izplačila tolikšne dividende, saj bo dodatno dezinvestiral poslovno nepotrebno premoženje in sprejel ukrepe za učinkovitejše upravljanje obratnih sredstev.

»Mercator je v preteklih letih za izplačilo dividend porabil manj kot tretjino ustvarjenega dobička, tako da ima iz tega naslova zadržanih skoraj 250 milijonov evrov. Ti se lahko kadar koli sprostijo v bilančni dobiček. Nastali so namreč tako, da so se delničarji v preteklosti odrekli izplačilom njim pripadajočih ustvarjenih dobičkov,« je še zatrdil prvi mož Mercatorja.

Prvega moža Mercatorja Žigo Debeljaka (v sredini) sta z vprašanji mučila zlasti dva delničarja. Andraža Grahka iz KD Skladov (drugi z leve) med drugim moti, da Mercator razkriva premalo podrobnosti o svojih nakupih trgovcev na jugovzhodnih trgih, Rajka Stankovića pa letošnja dividendna politika.

O novih nadzornikih in visokih dividendah

Medij: Večer Avtorji: Toplak Damijan Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 10. 07. 2010 Stran: 7

Na torkovi skupščini Mercatorja bosta največ pozornosti deležni (iz)volitev novih (dodatnih) nadzornikov ter delitev bilančnega dobička in visoke dividende, pa tudi vnovično pooblastilo upravi za nakup lastnih delnic


Nekaj več kot 16.700 delničarjev Mercatorja, največje slovenske trgovske družbe, z nestrpnostjo pričakuje torkovo skupščino, na kateri se bo med drugim odločalo o izplačilu relativno visoke dividende (7,2 evra bruto na delnico). Odločalo se bo tudi o tem, da bi kot nova člana nadzornega sveta na predlog Nove KBM in NLB postala Matjaž Kovačič, predsednik uprave Nove KBM, ter Miro Medvešek, direktor podjetja Svetovanje M in med letoma 2004 in 2008 pooblaščenec uprave NLB. Uprava Mercatorja, ki se bo v naslednjem letu razširila s štirih na šest članov, naj bi prejela pooblastilo, da sme v naslednjih treh letih kupiti do 10 odstotkov lastnih delnic (376.536), pri čemer jih že ima v lasti 42.192. Te delnice naj bi kupovala za deleže prevzetih podjetij ali pa za morebitno (odjprodajo strateškemu investitorju. Odkupna cena delnic, ki se bodo smele odkupovati le na organiziranem trgu, ne bo smela biti višja kot 10 odstotkov od mesečnega povprečnega borznega tečaja in ne nižja od 41,73 evra.

Delnica NKBM je izgubila skoraj tri odstotke

Medij: Večer Avtorji: Ferluga Irena Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 01. 07. 2010 Stran: 9

Borze so bile zadnje dni nervozne, ker je bankam poteklo za 442 milijard evrov kreditov do ECB, kijih morajo vrniti danes

Delnica NKBM je včeraj v času trgovanja na Ljubljanski borzi precej globoko zanihala. Pol ure pred koncem trgovanja, ob 12.30, je izgubila 3,31 odstotka vrednosti. Enotni tečaj po koncu trgovanja je bil za 2,96 odstotka nižji kot dan poprej, a je to za več kot 100.000 malih delničarjev NKBM bolj slaba tolažba. Delnica je bila včeraj ob koncu trgovanja vredna 11,15 evra. Borzni posredniki sicer pravijo, da za preplah ni razlogov, ker se v zvezi z delnico NKBM ne dogaja drugega, kot to, da zanjo med vlagatelji ni zanimanja, torej ni povpraševanja.


Toda stvari niso tako preproste, ampak so zelo povezane. -Danes se izteče rok, ko mora 1121 evropskih bank Evropski centralni banki (ECB) vrniti za 442 milijard evrov enoletnih likvidnostnih posojil, ki so jih najele za odpravo kreditnega krča. To, ali bo bankam uspelo kredite vrniti ali pa bodo morale zanje najeti nove, je minulih nekaj dni spravilo borzne trge v precejšnjo negotovost. Indeksi so minule dni upadali, včeraj pa so si rahlo opomogli, ker je ECB sporočila, da bo bankam evroobmočja v naslednjem rednem trimesečnem programu refinanciranja posodila zgolj 131,9 milijarde evrov. Za sredstva je po navedbah ECB zaprosilo 171 bank, toda 131,9 milijarde evrov je najvišja vrednost posameznega trimesečnega programa refinanciranja doslej.

Kaj kuhajo v kuhinji Rakovca in Bohoriča?

Medij: Finance  Avtorji: Weiss Monika,Smrekar Tanja Teme: Mali delničarji  Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja  Datum: 01. 06. 2010 Stran: 9

Čigav človek je novi nadzornik Abanke Vipa, sicer poslovni svetovalec Andraž Grum?

Pred skupščino Abanke Vipa minuli teden so viri blizu vrha večinsko državne Zavarovalnice Triglav neuradno sporočali: »Triglav ima tretjino banke. Hočemo tudi toliko moči, zato bomo vztrajali s tretjino nadzornikov.«


Zakaj se je pred skupščino zgodil preobrat in je Triglav za nadzornika podprl poslovnega svetovalca Andraža Gruma - ne pa vztrajal pri svojem članu uprave Igorju Stebernaku? Da ne bo pomote - jasno je, da morajo nadzorniki formalno ščititi interese družbe, s tem pa tudi vseh delničarjev. Pa vendar lastniki radi neformalno merijo svoje moči po tem, koliko predstavnikov imajo v nadzornem svetu.

In pred skupščino sta bila v sedemčlanskem nadzornem svetu (NS) Abanke dva predstavnika Save; šef Janez Bohorič, ki predseduje NS, in Miha Dolinar, k Savi pa neformalno sodita še Simon Zdolšek (Zvon Ena Holding) in Uroš Rožič (T-2). Neposredno iz Triglava pa je v NS sedel član uprave Vladimir Mišo Čeplak.

Na skupščini je bil v NS na predlog Triglava potrjen še pooblaščenec uprave Triglava Blaž Brodnjak, ne pa tudi drug predlagani triglavovec Stebernak - celo Tnglavje nato podprl izvolitev samostojnega poslovnega svetovalca Gruma, ki je bil v izvolitev kot Stebernakov »protikandidat« predlagan na skupščini. Kompromis? Je bil torej Andraž Grum kompromisni predlog med šefoma Save Janezom Bohoričem in Triglava Matjažem Rakovcem?

Triglav uslišan le delno v Abanki

Medij: Delo Avtorji: Tekavec Vanja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 28. 05. 2010 Stran: 9

Zavarovalnica je hotela v NS še dva predstavnika, a je dobila le enega Po novem devet nadzornikov - S svojim predstavnikom v NS tudi mali delničarji

Ljubljana - Kranjski Savi je včeraj uspelo preprečiti, da bi Zavarovalnica Triglav v nadzornem svetu Abanke Vipe dobila še tretjega člana nadzornega sveta. To se ni zgodilo, ima pa tretja največja domača banka po novem devetčlanski nadzorni svet, saj so včeraj delničarji vanj imenovali še dva predstavnika, Blaža Brodnjaka kot predstavnika Zavarovalnice Triglav in Andraža Gruma kot predstavnika malih delničarjev.


Glasovanje o novih nadzornikih je bila tudi glavna točka včerajšnje dobro obiskane skupščine Abanke Vipe, ki je bila prvotno namenjena le glasovanju o delitvi dobička, razrešnici upravi in nekaterim spremembam statuta banke. Zasluge za širitev dnevnega reda še z glasovanjem o novih nadzornikih ima Zavarovalnica Triglav (25,6-odstotna lastnica banke), ki je izkoristila statutarno možnost in delničarjem v roku predlagala širitev nadzornega sveta s sedanjih sedem članov na devet, kar omogoča tudi statut banke.

Nadzorni svet Abanke Vipe je po novem devetčlanski. Kranjska Sava ima v njem dva prestavnika, to sta predsednik in član uprave Janez Bohorič in Miha Dolinar. Cerkveni Zvon ima v nadzornem svetu dva člana, in sicer Simona Zdolška in Uroša Rožiča, Zavarovalnico Triglav pa zastopata Vladimir Mišo Čeplak in po novem še Blaž Brodnjak. V NS banke so še prvi mož Dnevnika Branko Pavlin, Slaven Mičkovič kot predstavnik ministrstva za finance in Andraž Grum kot predstavnik malih delničarjev. Grum in Brodnjak bosta svoj štiriletni mandat nastopila 30. maja.

Abanka je leta 2009 povečala obseg bilančne vsote za 18 odstotkov, na 4,5 milijarde evrov, čisti dobiček pa za tri odstotke, na 22,9 milijona evrov. Po letošnjih načrtih bi banka ob koncu leta dosegla 36 milijonov evrov dobička pred davki oziroma 29 milijonov evrov po davkih, kar pa v banki glede na trenutne gospodarske razmere ocenjujejo kot ambiciozen načrt.

Rakovčevi na skupščini Abanke glasovali proti lastnemu članu uprave

Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 28. 05. 2010 Stran: 23

Ljubljana - Vse do zadnjega trenutka je včeraj v zraku visela odločitev, kdo bo zapolnil dodatni dve mesti v nadzornem svetu Abanke Vipe. Končna odločitev je očitno padla šele tik pred začetkom skupščine. Na njej sta bila za dodatna člana nadzornega sveta imenovana pooblaščenca uprave Zavarovalnice Triglav Blaž Brodnjak in član uprave Vipe Holdinga Andraž Grum, ki je bil v preteklosti tudi zaposlen v Abanki.


Uprava Zavarovalnice Triglav, ki jo vodi Matjaž Rakovec, je v razširitvi dnevnega reda skupščine v začetku maja predlagala, da delničarji za nova člana imenujejo Brodnjaka in člana Tri glavove uprave Igorja Stebernaka. Toda v vmesnem času je po naših informacijah potekalo intenzivno usklajevanje med lastniki, ali vendarle prvotnega predloga ne bi spremenili, sploh ker naj bi druga največja lastnica banke Sava nasprotovala imenovanju zgolj Triglavovih predstavnikov. Še včeraj, tik pred skupščino, naj bi Rakovec vpletenim, zlasti državnim lastnikom Triglava, dajal vedeti, da bo Triglav kot kompromisno rešitev podprl Stebrnaka in Gruma. Toda na sami skupščini je Triglavov pooblaščenec glasoval proti svojemu predlogu oziroma glasoval proti lastnemu članu uprave Stebrnaku. Zakaj so v Triglavu pod vodstvom Matjaža Rakovca menda delovali celo v nasprotju z interesi državnih lastnikov zavarovalnice, torej Kada in Soda, ni znano, saj Brodnjak po skupščini komentarjev ni želel dajati.

In kako naj bi v nadzorni svet prišel Grum? »Mali delničarji imajo več kot 10 odstotkov delnic, nimajo pa predstavnika v nadzornem svetu,« je obrazložil Grum in dodal, da ima Triglav v nadzornem svetu že več predstavnikov. A poznavalci razmer Vipe Holdinga oziroma Gruma ne prištevajo v blok malih delničarjev, temveč v tabor lastnikov, naklonjenih Savi.

Narat na čelu Abanke Vipe

Medij: Delo Avtorji: Jenko Miha Teme: Sklici skupščin delniških družb Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 25. 05. 2010 Stran: 9

Novi predsednik uprave namesto tragično umrlega Aleša Zajdela

Člana uprave Abanke ostajata Radovan Jereb in Gregor Hudobivnik Matej Narat mora dobiti še ustrezno dovoljenje Banke Slovenije

Ljubljana - Nadzorni svet Abanke Vipe je za novega predsednika uprave banke, ki bo nasledil tragično umrlega Aleša Žajdelo, soglasno imenoval Mateja Narata, do zdaj pomočnika uprave NLB. Člana uprave Abanke ostajata Radovan Jereb in Gregor Hudobivnik, so sporočili iz banke.


Narat bo nastopil svoj položaj po tem, ko bo pridobil ustrezno dovoljenje Banke Slovenije, so nam povedali v Abanki, tretji največji banki v državi. Če bo dobil dovoljenje, ga kot največji strateški izziv čaka že nekaj časa načrtovana združitev z Gorenjsko banko, s katero bi nastala druga največja slovenska banka s 13- do 14-odstotnim tržnim deležem in bilančno vsoto približno sedem milijard evrov. Abanka Vipa je lani poslovala pozitivno in ustvarila 10,3 milijone evrov bilančnega dobička, na četrtkovi skupščini banke pa bodo delničarji odločali o izplačilu dividend v znesku 4,5 milijona evrov.

ATVP nad banke zaradi zasega Šrotovih delnic v Laškem in Mercatorju

Medij: Dnevnik  Avtorji: Vesna Vuković, Primož Cirman  Teme: Mali delničarji  Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 11. 05. 2010 Foto: Jaka Adamič

Ljubljana - Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP) je zaradi suma usklajenega delovanja uvedla postopek zoper več bank, ki so lani poleti Infondu Holdingu zasegle zastavljene delnice Pivovarne Laško in Mercatorja.


Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP), ki jo vodi Damjan Žugelj, je pod drobnogled vzela domnevno usklajeno delovanje bank pri razlastninjenju Boška Šrota v Pivovarni Laško in Mercatorju.


"Z ATVP, kamor sem naslovil pobudo, so me obvestili, da bodo postopek izpeljali po uradni dolžnosti. Prepričan sem, da banke delujejo nezakonito, zato bomo skušali doseči vračilo delnic ter s tem poplačilo upnikov in delničarjev," je včeraj za Dnevnik povedal stečajni upravitelj Infonda Holdinga Marko Zaman, ki mu je agencija po umiku nekdanjega pravnega zastopnika holdinga Roka Čeferina priznala vlogo stranke v postopku. Uvedbo postopka so potrdili tudi na ATVP, kjer podrobnejših pojasnil ne dajejo.

Začetek zgodbe sega v lanski avgust, ko je sedem domačih in ena tuja banka zaradi neporavnavanja obveznosti Infondu Holdingu, ki je bil takrat prek verige povezanih podjetij v lasti Boška Šrota, zaseglo 51 odstotkov delnic Pivovarne Laško in 24,4 odstotka delnic Mercatorja. Banke so deleže v obeh družbah zasegle v dobrih dveh tednih lanskega avgusta, pri čemer so jih nekatere skoraj hkrati prenesle na podjetja v njihovi lasti. Čeprav so v Infondu Holdingu bančni "rubež" skušali preprečiti z zahtevo za izdajo začasne odredbe in napovedjo odškodninskih tožb zoper banke, je družba, ki so ji bančne zaplembe po lastnih navedbah povzročile 145-milijonsko izgubo, že nekaj mesecev kasneje, natančneje decembra lani, končala v stečaju.

Po dostopnih informacijah je Zaman usklajenega delovanja "ovadil" vseh osem bank. Da nekatere med njimi dopuščajo možnost, da bi lahko zasežene delnice tudi izgubile, dokazuje podatek, da je Probanka v postopku stečaja v Infondu Holdingu prijavila "le" pogojno terjatev. Usklajenost bank tako v pivovarni kot v Mercatorju naj bi poleg skoraj hkratnih zasegov delnic, tako viri blizu ATVP, dokazoval nedavni dogovor med vodstvi treh domačih bank (NKBM, NLB in Abanke) glede dividendne politike v Mercatorju in lastništva v tej družbi ter glasovanje bank na lanski skupščini Pivovarne Laško (Mercator, odkar je v lasti bank, še ni izpeljal skupščine). Še dodaten "minus" za banke, ki so delnice uradno prodale, naj bi bilo dejstvo, da so te zasežene delnice dejansko zgolj prenesle na lastna podjetja.

Syndicate content

portalov

Tuje novice iz regije

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.