Abanka

Medij: Šentjurčan Avtorji: M. N.,VE. T. Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 14. 01. 2011 Stran: 6

Podjetje Alpos je v četrtek, 6. januarja, z milijonom evrov dokapitaliziral pet bank upnic (NLB, NKBM, Abanka, Probanka in Factor banka) in Slovenska industrija jekla. Za uspešno prisilno poravnavo pa šentjursko podjetje potrebuje še 15 milijard obratnih sredstev. V Sindikatu kovinske in elektroindustrije Slovenije upajo, da bo razplet reševanja podjetja ugoden.

Cevarna dobiva nov material

Sekretar Sindikata kovinske in elektroindustrije (SKEI) Slovenije Mirko Hirei je pojasnil, da naj bi v zadnjih dneh v Alpos dostavljali veliko materiala, zlasti za cevarno. Z začetno dokapitalizacijo naj bi bil Alpos trenutno rešen. »Sledi pa nadaljevanje zgodbe, ki je drugi del dokapitalizacije, ko naj bi banke vplačale 15 milijonov svežega, zagonskega kapitala. To bi pomenilo, da bi Alpos s tem lahko pridobil sredstva za surovine in material,« je povedal Hirei. Dejal je, da so v teh dneh veliko razočaranje doživeli zaposlenih in nekdanji zaposleni, tako imenovani mali delničarjev, ki so bili razlaščeni, v podjetje pa so verjeli in v njem pustili svojo energijo in življenje. Kot smo že poročali, to omogoča Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, kije v veljavi od julija 20-10, ki določa, da lahko dosedanji upniki svoje terjatve spremenijo v lastniški delež. »Upam si trditi, da je Alpos v celjski regiji prvo podjetje, ki je izkoristilo to zakonsko določilo. Po eni strani je to dobro, saj je to omogočilo verjetnost preživetja podjetja, po drugi strani pa so udarec doživeli mali lastniki, ki so izgubili vse. To je kruto, verjetno bi morala biti zakonodaja tukaj drugačna. Zlasti, če so ti mali delničarji svoj del pridobili iz naslova certifikata, ki so ga vložili v podjetje, sedaj pa so ta delež izgubili,« je dejal Hirei.

Medij: 7 dni Avtorji: Toplak Damijan Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 05. 01. 2011 Stran: 11

Po Drogi Kolinski v lanskem letu letos na prodajnem seznamu še vsaj Mercator, Pivovarna Laško, Fructal, Sava, Večer in Delo, pa tudi Banka Celje in Abanka, morda tudi Telekom Slovenije, saj država ni v zavidljivem finančnem položaju.

V lanskem letu so se številna slovenska podjetja - zaradi finančno-gospodarske krize in pa zgrešenih menedžerskih prevzemov podjetij v preteklosti - soočala z velikimi težavami v poslovanju. Prav tako je ni kaj boljše odnesla večina njihovih lastnikov.

Koprski Istrabenz, ki se tako kot kranjski Merkur nahaja v prisilni poravnavi, je hrvaški Atlantic Grupi Emila Tedeschija lani že prodal Drogo Kolinsko, ki je znana po blagovnih znamkah Argeta, Barcaffe, Cockta, Donat Mg in še kakšni. Letos naj bi sledila še vsaj Istrabenzova prodaja družbe Instalacija, kjer v koprskem Srminu skladiščijo naftne derivate, najbrž pa tudi hotela Palače v Portorožu, katerega upravlja hotelska veriga Kempinski. Tako naj bi Istrabenz splaval na zeleno vejo, česar se veselijo njegove banke upnice, posredno pa tudi lastniki, med katerimi je največji Petrol. Ugiba se, katere druge gospodarske družbe bodo v Sloveniji kmalu naprodaj.

Medij: Delo Avtorji: V. T. Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah
Rubrika / Oddaja: Na kratko Datum: 29. 12. 2010 Stran: 9

Ljubljana - Boj za prevlado v Abanki, kjer na nasprotnih bregovih stojita kranjska Sava in država, se vedno bolj zapleta in se seli pod okrilje Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP).

Potem ko je ta ugotovila, da so državni lastniki menda kršili prevzemno zakonodajo v Abanki, so zdaj enak prekršek (torej usklajeno delovanje in kršitev prevzemne zakonodaje) predvidoma ugotovili tudi pri zasebnih lastnikih banke; to je menda zlasti veljalo za kranjsko Savo in Gorenjsko banko.

Po poročanju Dnevnika so dokaze o usklajenem delovanju Save in Gorenjske banke agenciji menda predočili kar državni lastniki Abanke, ki skupaj obvladujejo več kot njeno tretjino. Menda je glavni očitek, da Sava in Gorenjska banka, ki sta lastniško povezani (Sava je skoraj polovična lastnica Gorenjske banke), tvorita koncem po zakonu o gospodarskih družbah, v katerem je prva obvladujoča družba in druga odvisna, je poročal Dnevnik.

Medij: Dnevnik Avtorji: Vuković Vesna,Rankov Suzana Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah, ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 28. 12. 2010 Stran: 19

Ljubljana - Skupina državnih lastnikov Abanke Vipe je v postopku zaradi suma njihove domnevne kršitve prevzemne zakonodaje Agenciji za trg vrednostnih papirjev (ATVP) predložila dokaze, da naj bi prevzemno zakonodajo dejansko kršil nasprotni blok lastnikov tretje največje slovenske banke.

Ti temeljijo na argumentu, da Sava in Gorenjska banka delujeta kot koncem, skupaj z nekaterimi drugimi lastniki Abanke pa po nedavnem podpisu prodajnega sporazuma delujejo usklajeno in torej kršijo prevzemno zakonodajo. ATVP je doslej že večkrat preverjala domnevno usklajeno delovanje gorenjske gospodarske naveze in Savino obvladovanje Abanke, spomladi pa se je v preverjanje domnevnih kršitev zakona o omejevanja konkurence vključil tudi Urad za varstvo konkurence (UVK). Za zdaj se sicer nobeden od postopkov ni končal izrek sankcij.

Državni lastniki Abanke Vipe (Zavarovalnica Triglav, Slovenska odškodninska družba, Hit, Mobitel in Luka Koper, ki je s spomladanskim nakupom 174 delnic Abanke državne lastnike spravila v postopek pred ATVP) v svojem zagovoru, ki ga je pripravila odvetniška pisarna Jadek&Pensa, v prvem delu utemeljujejo, da Luka Koper delnic Abanke ni kupila z namero utrjevanja nadzora državnega bloka lastnikov in da prevzemni prag ni bil presežen. Posebno pozornost pa namenjajo povezavam v nasprotnem bloku lastnikov in opozarjajo na nekatera nova dejstva.

Sava in Gorenjska banka sta koncern

Medij: Delo Avtorji: Tekavec Vanja Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 24. 12. 2010 Stran: 9

Boj za prevlado v Abanki

Uprava Save lahko podpiše konzorcijsko pogodbo o skupni prodaji 50-odstotnega deleža Abanke- Drugi del lastnikov dokazuje, da ni kršil prevzemne zakonodaje

Ljubljana - Boj za prevlado v Abanki, kjer na nasprotnih bregovih stojita kranjska Sava in država, se nadaljuje. Najnovejšo potezo so naredili nadzorniki Save, ki so upravi v sredo dali soglasje za podpis konzorcijske pogodbe za prodajo dobre polovice tretje največje domače banke. Daleč najpomembnejša članica prodajnega konzorcija za Abanko je prav kranjska Sava, kije lastnica 23,34-odstotnega deleža banke.

Zeleno luč za prodajo deleža v Abanki Vipi je nadzorni svet Save prižgal že 18. novembra, ko je s svojim namenom seznanil javnost, zdaj pa je načrtovano prodajo še uradno podprl. To pomeni, da lahko uprava Save podpiše konzorcijsko pogodbo 0 skupni prodaji 50-odstotnega deleža Abanke. Kot smo že poročali, Sava Abanko prodaja zaradi premostitve finančnih težav, saj je precej zadolžena, v prvih devetih mesecih letos pa je zaradi slabitve naložbe v Merkur poslovala s kar 80-milijonsko izgubo.

Medij: Delo Avtorji: Tekavec Vanja Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 23. 12. 2010 Stran: 9

Zapleti s prevzemom Abanke

Državni lastniki so prepričani, da v primeru Abanke niso kršili zakona o prevzemih - Napaka upravljavca

Ljubljana - Državni lastniki Abanke - Zavarovalnica Triglav, novogoriški Hit, Mobitel, Luka Koper in Slovenska odškodninska družba - Agenciji za trg vrednostnih papirjev (ATVP) predlagajo, da ustavi postopek presoje morebitnih kršitev »države« v primeru Abanke. Prepričani so namreč, da niso kršili zakona o prevzemih, kot je prejšnji teden posumil glavni nadzornik kapitalskega trga, ki je državne lastnike pozval k prevzemu tretje največje domače banke.

Včeraj se je iztekel rok, do katerega so morali Zavarovalnica Triglav, Hit, Slovenska odškodninska družba, Luka Koper in Mobitel odgovoriti na poziv Agencije za trg vrednostnih papirjev o tem, ali je država letos spomladi kršila prevzemno zakonodajo v Abanki.

Medij: Finance Avtorji: P. S. Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Na kratko Datum: 21. 12. 2010 Stran: 4

NFD Holdingje za sanacijo družbe že napovedal prodajo več naložb, med njimi Abanke, Save in hotelov, po včerajšnji skupščini delničarjev pa bo lahko še pokril del izgube z zmanjšanjem osnovnega kapitala. Kapital so tokrat zmanjšali za nekaj manj kot 30 milijonov evrov, že septembra pa so ga za 39,6 milijona evrov. Hkrati so delničarji sprejeli sklep o odobrenem kapitalu, ki omogoča tudi dokapitalizacijo s stvarnimi vložki, vendar pa delničarji o tem podrobnosti niso slišali. Za novega nadzornika je bil namesto predlaganega odvetnika Blaža Strojana izvoljen Milan Ževart iz Maksime Invest. Ta je bil sicer zadnje mesece veliko na bolniškem dopustu, zato gaje moral zamenjati Miran Kraševec. Ali se že počuti bolje, ga nismo mogli vprašati, ker se nam ni oglasil.

Medij: Delo Avtorji: Tekavec Vanja Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 16. 12. 2010 Stran: 9

Danes nadzorni svet Save

Ne ve se še, ali bodo nadzorniki odločali o kandidatih za novega predsednika uprave Save - Največ možnosti pripisujejo Mateju Naratu

Ljubljana - Predvidoma danes bi lahko postalo jasno, ali se v kranjski Savi, ki jo vodi dolgoletni predsednik uprave Janez Bohorič, morda že v bližnji prihodnosti obetajo spremembe v samem vrhu podjetja. To bo odvisno tudi od tega, ali bodo nadzorniki Save pod vodstvom izvršnega direktorja Zavoda za varstvo pri delu Mirana Kalčiča na današnji seji odločali o kandidatih za novega predsednika uprave, pri čemer poznavalci največ možnosti pripisujejo nekdanjemu članu uprave NLB in nesojenemu direktorju Abanke Mateju Naratu.

Mandat upravi kranjske Save poteče šele prihodnje leto, toda že nekaj časa je jasno, da je iskanje (usklajevanje) novega šefa kranjske Save zelo intenzivno. Še zlasti se je to izkristaliziralo po oktobrski seji, po kateri so nadzorniki kranjske družbe presenetljivo sporočili, da o novem šefu Save (takrat) še niso odločali. Presenetljivo zlasti zato, ker nadzorniki po navadi ne obveščajo delničarjev o postopkih, ki jih ni bilo, a v Savi so konec oktobra storili prav to. Zdi se, da je časa za imenovanje novega šefa še dovolj, saj mandat sedanji upravi poteče šele prihodnje leto.

Medij: Večer Avtorji: Ferluga Irena Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 15. 12. 2010 Stran: 10

Skupina lastnikov Abanke okoli Save želi svoj delež prodati po čim višji ceni, skupina lastnikov, ki ima za sabo državo, pa bo morala objaviti prevzemno ponudbo, ker j i Agencija za trg vrednostnih papirjev grozi z odvzemom glasovalnih pravic

Za prihodnost Abanke Vipa se je začel odvijati najslabši scenarij: dve skupini lastnikov si prizadevata doseči svoj interes, premeščanja v lastniški strukturi z oblikovanjem poslovnih zavezništev potiskajo banko v negotov položaj, samo vprašanje časa pa je, kdaj bodo začeli reagirati komitenti banke. Tretja največja banka v Sloveniji, ki ima tako kot prvi dve (NLB in NKBM) v lastniški strukturi državo (res da posredno, preko Zavarovalnice Triglav in Hita ter Soda), je postala prodajno-prevzemna tarča. Po oblikovanju prodajnega bloka lastnikov okoli kranjske Save, ki želijo svoj delež v banki (po njihovih navedbah naj bi imeli skupaj polovico lastništva) prodati po čim višji ceni, je te dni dala pospešek k oblikovanju nasprotnega bloka kar Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP); skupini delničarjev, ki so v lasti države (Zavarovalnica Triglav, njen Triglav Steber 1, Hit in Sod) je zagrozila z odvzemom glasovalnih pravic, če ne bodo objavili prevzemne ponudbe za Abanko.

Medij: Delo Avtorji: Gole Nejc Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Dogodki dneva Datum: 08. 12. 2010 Stran: 3

Preiskava spornih menedžerskih odkupov

Direktor ATVP Damjan Žugelj: Centralna banka ni opravila svoje naloge; še do danes ni nihče odgovarjal za to -Prevzemna zakonodaja je dobra

Ljubljana - Iskati odgovornost za sporne menedžerske odkupe v politiki ali prevzemni zakonodaji se zdi odveč, je na zaslišanju parlamentarne komisije, ki preiskuje politično odgovornost pri spornih menedžerskih prevzemih, dejal direktor Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP) Damjan Žugelj. Po njegovem mnenju naloge niso opravili regulatorji, predvsem ATVP in Banka Slovenije (BS): »Centralna banka ni opravila svoje naloge. Še do danes ni nihče odgovarjal za to. A želim si, da bi, tudi če se odgovornost išče v naši agenciji.«

Žugelj, ki je direktor ATVP postal i. aprila 2008, je pojasnil, da je ta agencija prvi resen postopek začela in dokončala v letu njegovega imenovanja. »To vzbuja skrb. Agencija je bila premalo drzna, postopkov pa je bilo premalo,« je menil. Dodal je, da je agencija pod njegovim vodstvom posredovala ovadbe, izrekala globe ter vsak dan sodelovala s policijo in tožilstvom.