Abanka

Sodišče pri zakonu o prevzemih pritrdilo Žuglju

Medij: Finance Avtorji: Al.Pe. Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja Datum: 07. 07. 2011 Stran: 9

Ustavno sodišče je začasno zadržalo izvrševanje določb zakona o prevzemih z vsebino avtentične razlage, so sporočili z agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP), kije včeraj prejela omenjeni sklep sodišča. Spomnimo, ATVP pod vodstvom Damjana Žuglja je zaradi suma, da se krši prevzemna zakonodaja, v začetku leta od devetih državnih lastnikov borznih družb (Zavarovalnice Triglav, Krke, Save Re, Aerodroma, Save, Telekoma, NKBM, Abanke in Petrola) zahteval, da v borznih družbah zmanjšajo delež pod 25 odstotkov ali pa objavijo prevzemno ponudbo. Nato so poslanci maja sprejeli avtentično razlago zakona o prevzemih, po kateri skupini povezanih oseb, ki so ob sprejetju prevzemne zakonodaje avgusta 2006 presegale prevzemni prag, prevzema ni treba objaviti, če najprej kupijo delnice in jih nato prodajo tertako svoje lastništvo uskladijo z začetnim stanjem. S to razlago se ni strinjal ATVP, kije sprožil ustavno presojo avtentične razlage zakona in prosil za začasno odredbo, s katero bi do končne odločitve zadržali izvajanje avtentične razlage.

Ustavni sodniki "zamrznjenim" državnim lastnikom niso prepovedali glasovanja

Medij: Dnevnik Avtorji: Cirman Primož Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 07. 07. 2011 Stran: 20

Ljubljana - Bitka za interpretacijo prevzemne zakonodaje med Agencijo za trg vrednostnih papirjev (ATVP) in državo, od katere je odvisno, ali bo ta v prihodnjih mesecih lahko glasovala na skupščinah več družb, se je za zdaj končala brez zmagovalca.

Ustavno sodišče je tako sklenilo, da bo do končne odločitve začasno zadržalo oba sporna odstavka zakona o prevzemih (ZPre-1). Čeprav so ustavni sodniki določili, da bo do njihove končne odločitve veljalo prvotno besedilo zakona, na podlagi katerega je ATVP državnim lastnikom »zamrznila« glasovalne pravice v devetih družbah, in ne za državne lastnike ugodnejša avtentična razlaga, ki jo je maja letos potrdil državni zbor, to ne pomeni, da državni lastniki na skupščinah teh družb ne bodo smeli glasovati. Ustavni sodniki so namreč eksplicitno opozorili, da bi lahko v primeru, če »zamrznjeni« lastniki Krke, Zavarovalnice Triglav, Save Re, Aerodroma, NKBM, Abanke in drugih družb ne bi mogli glasovati na skupščinah, »nastale škodljive posledice«.

Ustavni sodniki bodo do počitnic zabili gol Žuglju ali državi

Medij: Finance Avtorji: Weiss Monika Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja Datum: 28. 06. 2011 Stran: 8

Že v dveh tednih naj bi bilo znano, ali bodo državni lastniki morali v prevzeme ali odprodajo vsaj devetih borznih družb

Ustavno sodišče (US) naj bi še do sodnih počitnic, to je do 15. julija, dokončno odločilo, ali agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP) pravilno razume prevzemni zakon oziroma ali ga državni lastniki v devetih borznih družbah res ne kršijo.


Ustavni sodniki bi že na seji prejšnji teden morali odločiti o izdaji odredbe, s katero bi začasno, do končne odločitve, zadržali izvajanje avtentične razlage zakona o prevzemih. A o začasni odredbi niso odločali, ker želijo pohiteti s končno odločbo - to naj bi izdali že do sodnih počitnic. Ali to drži, nam na US niso odgovorili neposredno; potrdili so le, da bodo obravnavo te zadeve nadaljevali že na seji 6. julija.

ATVP proti državi

Za kaj sploh gre? ATVP je zaradi suma kršitve prevzemne zakonodaje v začetku leta uvedel postopek proti državnim lastnikom devetih borznih družb (Zavarovalnica Triglav, Krka, Pozavarovalnica Sava, Aerodrom, Sava, Telekom, NKBM, Abanka, Petrol). ATVP je od državnih lastnikov zahteval, da v teh družbah zmanjšajo lastniški delež pod 25 odstotkov ali pa objavijo prevzemno ponudbo.

Kdo so najbolje plačani nadzorniki

Medij: Večer Avtorji: Ferluga Irena Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 28. 06. 2011 Stran: 9

V državnih družbah višino nagrad in sejnin nadzornikom s priporočili omejuje vlada, v zasebnih družbah pa so do nadzornikov kar precej radodarni. V predlogu sklepa skupščine NKBM so nagrade novost, prvi nadzornik naj bi dobil letno 23.232 evrov bruto, prvi nadzornik NLB pa 16.500 evrov bruto. Sejnine in potni stroški se obračunavajo posebej.


Glede na predlagane sklepe skupščin, ki se zgoščeno vrstijo v juniju in juliju, se spet začenjajo časi, ko bodo nadzorniki obilneje plačani, med njimi tudi nadzorniki NLB, NKBM in Zavarovalnice Triglav, družb, v katerih ima prevladujoč lastniški delež država. Vlada glede na gospodarsko krizo lahko le apelira na zmernost tovrstnih apetitov, saj ni prisojna za določanje sejnin in nagrad članom nadzornih svetov gospodarskih družb. To področje ureja Zakon o gospodarskih družbah v 284. členu, ki govori o plačilu članom nadzornega sveta. "Članom nadzornega sveta se lahko za njihovo delo zagotovi plačilo, kar določi statut ali skupščina. Plačilo mora biti v ustreznem razmerju z nalogami članov nadzornega sveta in finančnim položajem družbe. Člani nadzornega sveta ne morejo biti udeleženi pri dobičku."

Glede sejnin ni dileme

Ali bo Slavincu uspelo dobiti prijateljske lastnike

Medij: Finance Avtorji: Smrekar Tanja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja Datum: 24. 06. 2011 Stran: 6

Trgovanje z delnicami Heliosa preverja agencija za trg vrednostnih papirjev

Predsedniku uprave Heliosa Urošu Slavincu je včeraj uspel prvi korak pri obrambi pred morebitnimi sovražnimi prevzemniki - oblikovanje sklada lastnih delnic. Ce bo torej Helios od Zvona Ena odkupil osem odstotkov lastnih delnic (dva že ima), potrebuje še prijateljskega lastnika, ki bi bil pripravljen odkupiti preostalih 24 odstotkov Zvonovih delnic. Slavinec včeraj ni ničesar komentiral.


Govori se o mednarodnem skladu Mid Europa, Slavincu bo pomagal tudi Publikum PDU, pravijo naši zanesljivi viri. Spomnimo: novi lastniki premaznega podjetja Heliosa, kije lani ustvaril 301 milijon evrov prihodkov in 2,4 milijona evrov čistega dobička, se iščejo zato, ker je Zvon Ena Holding pred stečajem. Zvonove delnice je mogoče kupiti le, če se s tem strinjajo upniki,kerjevinsolvenčnem postopku.

Kdo je domnevni sovražni prevzemnik

Helios želi menda prevzeti njegov tekmec, ameriški PPG, kije eno izmed največjih kemičnih podjetij na svetu. Z njim ima Helios že desetletje skupno podjetje za prodajo avtomobilskih premazov. Slavincu naj to ne bi bilo všeč - če bi jih prevzel globalni igralec, bi to zaradi optimizacije pomenilo zapiranje podvojenih funkcij, torej bi del Heliosa zaprli, pravijo viri blizu Slavinca. Ta nima dovolj denarja, da bi lahko izpeljal menedžerski prevzem. Pri zapiranju lastniške strukture pabi mu lahko zato pomagali Publikum, morda tudi zasebni naložbeni sklad Mid Europa (ta se je potegoval tudi za vstop v Mercator), in katera od domačih družb (predsednik uprave Zavarovalnice Triglav Matjaž Rakovec je sicer zanikal, da bi povečal delež Triglava v Heliosu). Ti bi čez nekaj let iz Heliosa lahko izstopili, a bi že ob vstopu podpisali recimo dogovor o skupni prodaji kupcu, ki bi bil všeč tudi Slavincu, pravijo naši viri. Hkrati so včeraj lastniki izglasovali možnost nakupa lastnih delnic v vrednosti deset odstotkov družbe. Odgovore PPG in Mid Europe še čakamo.

MDS proučuje možnost kazenske ovadbe

In vendar so dali posojilo lastniku Zvonu

Medij: Delo Avtorji: Fidermuc Katarina,V. T. Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 24. 06. 2011 Stran: 9

Skupščina družbe Helios s presenečenji za upravo

Delničar Marko Potočnik je na skupščini razkril, da je uprava Heliosa delničarjem prikrila posojilo svojemu največjemu lastniku, češ daje šel denar za naložbo v Srbiji - Dividende bodo, čeprav jih uprava m načrtovala

Ljubljana - »Leto 2010 je bilo zahtevno, polno negotovosti in težkih preizkušenj,« je na 17. skupščini delničarjev največjega slovenskega proizvajalca barv, lakov in umetnih smol družbe Helios poročal predsednik uprave Uroš Slavinec. Med uvodnim nagovorom delničarjev najbrž ni pričakoval, da se bo letna skupščina spremenila v precej neprijeten dogodek. Družba Helios bo morala namreč delničarjem za leto 2010 izplačati tri evre bruto dividende na delnico, skupaj nekaj več kot 835 milijonov evrov, čeprav uprava takšnega izplačila ni načrtovala. Še veliko bolj neprijetna so bila za Uroša Slavinca razkritja, daje družba leta 2009 dala skoraj 5,23 milijona evrov posojila svojemu največjemu lastniku Zvonu Ena Holdingu, kar je uprava delničarjem lani očitno prikrila.


Predsednik Heliosove uprave Uroš Slavinec je po skupščini, ki je trajala kakšno poldrugo uro, na vprašanje Dela, ali je bila to najtežja skupščina, odkar vodi družbo, kratko odgovoril: »Da.« Dogodek, ki je velikokrat le rutinsko poročanje o preteklem poslovnem letu, se je včeraj zasukal v za Helios neprijetno razkrivanje razmerij z njegovim največjim lastnikom, mariborsko finančno družbo Zvon Ena Holding: ta je imela lani še 38,3 odstotka delnic družbe, letos se je zaradi zaplembe delnic njen delež zmanjšal na skoraj 32 odstotkov.

Letošnja Heliosova skupščina bi morda potekala prav mirno, če ne bi prišla tudi delničar Marko Potočnik in predstavnik malih delničarjev Grega Tekavec z neprijetnimi vprašanji. Predstavnik Društva malih delničarjev je nazadnje napovedal, da bo društvo vložilo izpodbojne tožbe proti vsem odločitvam, ki jih je skupščina sprejela na 17. zasedanju. Marka Potočnika je posebno zmotila 104. stran Heliosovega poslovnega poročila za leto 2010, na kateri so tudi podatki o poslovnih in zunajbilančnih obveznostih družbe, ki kažejo, da je imel Helios lani 18,509 milijona evrov zunajbilančnih obveznosti, od tega 13,725 milijona evrov poroštev za posojila, ki so jih najemala podjetja iz skupine Helios. »In kaj je razlika do 18,509 milijona evrov?« je hotel vedeti delničar Marko Potočnik. Član uprave Aleš Klavžar mu je moral pojasniti, da je tudi razlika pet milijonov evrov v posojilih in o napačnem podatku v poslovnem poročilu za leto 2010 povedal: »To je redakcijska napaka.«

Lastništvo Heliosa na udaru, Uroš Slavinec pripravlja obrambo

Medij: Dnevnik Avtorji: Rankov Suzana,Morozov Sebastjan Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 24. 06. 2011 Stran: 24

Ljubljana - Čez teden dni, ko bo Abanka Vipa na javni dražbi prodajala 3,26-odstotni delež Heliosa, bo bolj jasno, ali se v Heliosu obetajo večji lastniški premiki. Če bo namreč delež kupil kakšen od tujih vlagateljev, bi to lahko bila napoved prevzema Heliosa, ki si ga zaradi nestabilne lastniške strukture že nekaj časa ogledujejo strategi. Na drugi strani po neuradnih informacijah poskuša tudi uprava na čelu z Urošem Slavincem oblikovati večji paket delnic, ki bi ob četrtinskem državnem deležu odvrnil morebitne prevzemnike.

Abanka je javno dražbo za prodajo delnic Heliosa prvič objavila 19. maja, a jo nato preklicala. Uradni razlogi za preklic niso znani, po nekaterih informacijah pa naj bi do preklica prišlo na pobudo vodstva Heliosa. Aro naj bi namreč vplačal vsaj en tuj vlagatelj, za katerega ni bilo jasno, ali se za njim ne skriva morebitni sovražni prevzemnik Heliosa.

Včeraj je Abanka ponovno objavila javno dražbo za delnice Heliosa. Pogoji prodaje delnic so ostali praktično nespremenjeni z izjemo tega, da je v tokratni objavi izrecno predvideno, da bi lahko ob upoštevanju zakonskih pogojev delnice kupil tudi Helios ali katera od njegovih odvisnih družb. Po naših informacijah v upravi Heliosa niso skrivali nezadovoljstva, da se je Abanka v tem trenutku odločila za prodajo dobrih 3 odstotkov Heliosa. Zvon Ena Holding kot 32-odstotni lastnik Heliosa je namreč pred stečajem, zato bi banke lahko zasegle delnice ter s tem na široko odprle vrata za večje lastniške premike. Prva med bankami je to konec marca storila NKBM in delnice s terminsko pogodbo prodala Publikumu PDU, najverjetneje v dogovoru z upravo Heliosa. Pri tem je, kot smo razkrili pred dnevi, sporna predvsem nizka cena zaseženih delnic na škodo upnikov Zvona in NKBM.

Agrokorjevci v Mercatorju

Medij: Večer Avtorji: Toplak Damijan Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 23. 06. 2011 Stran: 9

Kljub manj kot četrtinski prisotnosti kapitala so bili na včerajšnji skupščini delničarjev Mercatorja izglasovani vsi predlagani sklepi. Vodstvo Mercatorja včerajšnjih pogovorov s predstavniki Agrokorja (še) ni želelo komentirati

Pet bank lastnic Mercatorja (NLB z Banko Celje, Nova KBM, Abanka Vipa in Gorenjska banka), ki imajo okrog 23 odstotkov delnic, na včerajšnji skupščini delničarjev Mercatorja zaradi sklepa urada za varstvo konkurence ni imelo glasovalnih pravic. Družbe skupine Pivovarne Laško (Pivovarna Union, Pivovarna Laško, Radenska), ki imajo podoben lastniški delež, pa se skupščine niso udeležile. Prejšnji teden so Laščani z nekaterimi lastniki Mercatorja podpisali sporazum o prodaji večinskega deleža in bi lahko po njihovem mnenju glasovanje na včerajšnji skupščini Mercatorja pomenilo izvrševanje koncentracije. Tako se je včerajšnje skupščine udeležilo le 23,45 odstotka Mercatorjevega kapitala z glasovalno pravico, vsi sklepi (tudi razrešnici upravi in nadzornemu svetu, delitev bilančnega dobička in imenovanje KPMG Slovenija za revizorja za letošnje poslovno leto) pa so bili sprejeti z več kot 99-odstotno večino oddanih glasov.

Osem evrov dividende

Glasovanje bo okrnjeno, a zapletov ni pričakovati

Medij: Delo Avtorji: Križnik Božena Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 21. 06. 2011 Stran: 10

Pred skupščino Mercatorja

Pet bank brez glasovalnih pravic - V sredo bodo delničarji Mercatorja glasovali tudi o višini dividend: po predlogu naj bi znašale osem evrov bruto na delnico

Ljubljana - Dnevni red jutrišnje redne skupščine delničarjev Mercatorja je kratek. Odločali bodo o razdelitvi bilančnega dobička, podelitvi razrešnice upravi in nadzornemu svetu ter o imenovanju pooblaščenega revizorja za leto 2011. Upoštevaje postopke pred uradom za varstvo konkurence - urad je že sredi aprila s sklepom začel presojo skladnosti koncentracije bančnih lastnikov Mercatorja -, pa bodo imele glasovalne pravice le dobre tri četrtine kapitala, medtem ko bo pet bank brez njih. Kolikor je znano, do zdaj niso zaprosile urada, naj jim dovoli glasovati.


Uprava in nadzorni svet bosta delničarjem Mercatorja predstavila poročilo o poslovanju družbe v preteklem letu, poslovne rezultate, informacijo o prejemkih vodstva družbe in njenih nadzornikov ter glasovali o predlogu razdelitve bilančnega dobička. Ta je znašal 40,4 milijona evrov. Uprava bo predlagala, da se ga dobre tri četrtine ali 30,1 milijona evrov uporabi za izplačilo dividend v bruto vrednosti osem evrov na delnico. Do dividend bodo upravičeni vsi, ki bodo lastniki na dan 27. junija 2011. Preostanek bilančnega dobička v znesku 10,3 milijona evrov naj bi ostal nerazporejen. Razrešnici upravi in nadzornemu svetu naj bi bili podeljeni, za revizorja pa spet predlagajo KPMG Slovenija, ker da »ima ustrezne izkušnje pri revidiranju za področje gospodarskih dejavnosti družbe ter reference doma in v tujini, za družbo in skupino pa je opravila revidiranje tudi v preteklih štirih letih«.

Revizije Bohoričevih poslov ne bo

Medij: Gorenjski glas Avtorji: Bogataj Boštjan Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Naslovna stran Datum: 10. 06. 2011 Stran: 7

Skupščina Save je odločila, da poslov, zaradi katerih je Sava zabredla v stomilijonsko izgubo, ne bodo podrobno pregledovali. Prejšnja uprava je prejela razrešnico, naloga nove pa je dezinvestiranje.

Kranj - Skupščina je nekdanji upravi Save z Janezom Bohoričem na čelu podelila razrešnico za poslovanje v letu 2010, zanjo pa je glasovala komaj dobra polovica lastnikov. Bilančni dobiček Save v višini 6,5 milijona evrov po sklepu skupščine delničarjev ostaja nerazporejen, skupščina pa je s 55 odstotki tudi zavrnila sklep KAD-a, SOD-a in Društva MDS o reviziji posameznih poslov skupine Sava v zadnjih petih letih. Ker sklep ni bil sprejet, je Društvo MDS najavilo izpodbijanje tega (in več drugih) sklepa, nato je revizijo predlagalo še Vseslovensko društvo malih delničarjev (VZMD).

Syndicate content

portalov

Tuje novice iz regije

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.