Abanka

Poraz ATVP na vrhovnem sodišču: NLB in Banka Celje spet z glasovalnimi pravicami v Laškem

Medij: Dnevnik Avtorji: Vuković Vesna,Rankov Suzana Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 12. 10. 2011 Stran: 19

Ljubljana - Nova Ljubljanska banka in Banka Celje sta po letu dni ponovno dobili glasovalne pravice v Pivovarni Laško. Vrhovno sodišče je namreč odpravilo odločbo Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP), ki je v primeru zasega delnic Pivovarne Laško ugotovila, da sta banki delovali usklajeno in jima zato do objave namere za prevzem ali zmanjšanja skupnega deleža pod 25 odstotkov prepovedala uresničevati glasovalne pravice. Pričakovati je, da bo vrhovno sodišče odpravilo tijdi odločbo, s katero je ATVP šestim bankam - Novi Ljubljanski banki, Banki Celje, Gorenjski banki, Abanki, NKBM in Banki Koper - iz istih razlogov odvzela glasovalne pravice v Mercatorju.

Že kot je ATVP septembra lani sprožila postopek proti bankah, ki so avgusta 2009 Infond Holdingu zasegle delnice Pivovarne Laško in Mercatorja, s katerimi so bila zavarovana njihova posojila, so se pojavili dvomi v strokovnost početja agencije. Bankam je ATVP, ki jo vodi Damjan Žugelj, očitala, da brez objave prevzema delujejo na podlagi sporazuma in da je njihov skupni cilj utrditi nadzor v Mercatorju in Pivovarni Laško. Nova Ljubljanska banka in Banka Celje imata skupaj 26,4 odstotka Pivovarne Laško, pri čemer je NLB 49,55-odstotna lastnica Banke Celje. Medtem ko pri Laškem ATVP glasovalnih pravic ni odvzela vsem bankam, ki so zasegle delnice Laškega, je pri Mercatorju odločbo izdala šestim bankam (ki skupaj obvladujejo 25,49 odstotka Mercatorja) in izpustila le dve banki v tuji lasti (Unicredit in banko Hypo).

Banke poskušajo pritegniti več lastnikov

Medij: Delo Avtorji: Tekavec Vanja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo
Datum: 05. 10. 2011 Stran: 9

Upnice preverjajo možnosti za prodajo deleža v Heliosu Po naših podatkih so se sestanka v NLB včeraj udeležili tako rekoč vsi večji lastniki Heliosa in tudi tisti, ki bodo to šele postali - Nekatere banke še niso lastnice deležev, ampak zastavne upnice


Ljubljana - Banke upnice, pri katerih je mariborska finančna družba Zvon Ena Holding, ki je v postopku prisilne poravnave, zastavila dobro tretjino Heliosovih delnic, pripravljajo teren za skupno prodajo delnic domžalske kemične tovarne; o tem je včeraj tekla beseda na sestanku vrha Nove Ljubljanske banke, kjer so bankirji pripravljali teren za prodajo najmanj 75 odstotkov domžalske tovarne.

Če naše informacije držijo, so se sestanka v NLB včeraj udeležili tako rekoč vsi večji lastniki Heliosa in tudi tisti, ki bodo to šele postali. Drugače kot pri večini drugih aktualnih prodaj banke v Heliosu namreč še niso lastnice deležev, za katere iščejo kupca.

To velja zlasti za NLB, Abanko in Banko Celje, pri kateri je cerkveni Zvon Ena Holding zastavil dobro tretjino Heliosa. Te torej iščejo kupca kot zastavne upnice Heliosa. Edina od bank, ki je doslej zasegla delnice, je Nova Kreditna banka Maribor, ki ima dobrih 5,6 odstotka domžalske tovarne. Banke preverjajo teren Po neuradnih informacijah bankirji v sporazumu (ta še ni podpisan, včerajšnji sestanek tudi ni bil prvi o tej temi, op. p.) niso opredelili cene, po kateri želijo prodati delnice Heliosa, kar pomeni, da sporazum za prodajalce pravzaprav ni zavezujoč.

Banke torej pripravljajo teren za morebitno prodajo in poskušajo pokazati, da so tudi v primeru Heliosa delovale kot dober gospodar. »Kot smo že večkrat povedali, NLB prodaja delnice, ki jih je pridobila iz unovčenja zastav ali pa jih ima še za zavarovanje. Pogovori o možni skupni prodaji potekajo,« so včeraj informacijo potrdili v NLB.


Mali delničarji bi prodali

Na prodajo pa upajo mali delničarji, ki že preverjajo pripravljenost delničarjev zanjo. »Ker imamo z nekaterimi, že začetimi prodajnimi postopki slabe izkušnje, smo se v društvu MDS na željo nekaterih malih in manjšinskih delničarjev odločili, da pripravimo svoj sporazum, katerega edini namen je odprodaja delnic Heliosa po maksimalni ceni. Zato smo v njem opredelili minimalno prodajno ceno 600 evrov; to je 230 evrov nad trenutno borzno ceno oziroma 100 evrov nad knjigovodsko ceno, ki je konec leta 2010 znašala 498,40 evra,« je včeraj pojasnil predsednik združenja MDS Rajko Stanković.

Včeraj je bilo večkrat slišati, da lastniki Heliosa sporazuma o prodaji še niso podpisali, hkrati pa da je zanimanje med kupci precejšnje. Med interesenti za nakup je menda tudi poslovni partner Heliosa, ameriška družba PPG. »Če bi bil morebitni prevzemnik Heliosa ameriški PPG, bi tega poslovodstvo težko označilo kot sovražnega prevzemnika, saj imata Helios in PPG že več kot deset let skupno podjetje, ki uspešno deluje,« je včeraj menil Rajko Stanković.

Podaljšan rok za oddajo nezavezujočih ponudb

Medij: Večer Avtorji: Toplak Damijan Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 01. 10. 2011 Stran: 9

ING naj bi rok za oddajo nezavezujočih ponudb za Mercator s 5. oktobra podaljšala na 17. oktober

Londonska investicijska banka ING, ki je svetovalec pri prodaji večinskega deleža (50,03 odstotka) Mercatorja, naj bi rok za oddajo nezavezujočih ponudb s 5. oktobra podaljšala na 17. oktober. Vinesh Karia iz ING nam v zvezi s prodajnim postopkom za Mercator ni mogel komentirati ničesar, niti tega, ali so dejansko prestavili rok za ponudbe. Hrvaški Poslovni dnevnik pa poroča, da naj bi poleg hrvaškega Agrokorja imeli interes za oddajo ponudb predvsem predstavniki skladov, kot so Mid Europa (ta je v preteklosti tudi opravil skrbni pregled Mercatorja), Warburg Pincus in TPG. Hrvaški medij še poroča, da naj bi Agrokor imel za morebitni prevzem Mercatorja zagotovljenih 700 milijonov evrov (186 evrov za posamično delnico Mercatorja) sindiciranega posojila pri evropskih bankah Erste, Raiffeisen, Deutsche Bank, Societe Generale, Intesa Sanpaolo, UniCredit, Mediobanca in UBS.

Vse je odvisno od volje bank

Medij: Delo Avtorji: Tekavec Vanja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 29. 09. 2011 Stran: 10

Prestrukturiranje kranjske Save

Ljubljana - Nadzorni svet Save je v torek podprl strategijo prestrukturiranja poslovne skupine, ki med drugim predvideva združitev družb dejavnosti turizem  v začetku leta 2012. »Strategija bo omogočila občutno povečanje vrednosti družbe za delničarje, znižanje zadolženosti in utrditev temeljev za rast vrednosti delnic,« so včeraj sporočili iz Save, ki jo od spomladi vodi bankir Matej Narat.

Sava namerava pod eno streho združiti svoje turistične družbe Ideja o povezovanju Abanke in Gorenjske banke kot rešilni manever?


Strategija prestrukturiranja Poslovne skupine Sava se pripravlja tako rekoč v času, ko se Sava znova pogaja z bankami, pri katerih se je zadolževala. Kranjski skupini v prihodnjih dveh letih namreč zapade v odplačilo večina od skupno več kot 300 milijonov evrov dolgov, zato si v Savi prizadevajo za ponoven dogovor z bankami glede vračanja posojil oziroma sklenitev dogovora za dodatno rokovno uskladitev finančnih obveznosti. »Komunikacija in koordinacija z bankami poteka tekoče in redno. Načrtujemo, da bomo vse procese, vezane na rokovno uskladitev finančnih obveznosti, končali še pred koncem letošnjega leta,« so včeraj na naše vprašanje, kako potekajo pogajanja z bankami upnicami, odgovorili v Savi.

Mercator Delhaizu, Tescu, Carrefourju?

Medij: 7 dni Avtorji: Toplak Damjan Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 28. 09. 2011 Stran: 8

Tokrat naj bi bil največji slovenski trgovec Mercator zaradi finančnih težav bank, ki so ob družbah Pivovarne Laško njegove največje lastnice, prodan.

Nezavezujoče ponudbe za Mercator bo treba oddati do 5. oktobra, špekulira pa se, da naj bi se ob nekaterih tujih zasebnih skladih lahko za večinski lastniški delež največjega slovenskega trgovca ogrevali še v hrvaškem Agrokorju, morda pa tudi v belgijskem Delhaizu, morda celo v britanskem Tescu ali francoskem Carrefourju, ki sta celo med največjimi trgovskimi podjetji na svetu, a na Mercatorjevih trgih še nista prisotna.

Pivovarna Laško KS Naložbam ali vendarle velikim svetovnim pivovarjem?

Prav tako se je že v preteklosti omenjalo interesente za nakup večinskega deleža Pivovarne Laško. Med drugim tudi nizozemski Heineken, danski Carlsberg. Pred dnevi je tako prišla v javnost informacija, da naj bi bil naprodaj 64-odstotni lastniški delež Pivovarne Laško, ki je trenutno v lasti bank NLB z Banko Celje, Hypo banke, Probanke, Gorenjske banke, Abanke Vipa, Banke Koper, Nove KBM ter vzajemnega sklada NFD 1. V veliki meri se bodo zdaj prodajale pred leti zaplenjene delnice Infond Holdinga, ki je bil v lasti zakoncev Boška in Anice Šrot, ter so mu banke zaradi nevračanja posojil zaplenile delnice (Pivovarne Laško in Mercatorja), s katerimi so bila posojila Infond Holdinga tudi zavarovana. Kasneje bo verjetno sledil prevzem Pivovarne Laško, ko bo predvidoma tudi ostalim delničarjem ponujena ista cena, saj laška družba kot kotirajoča na Ljubljanski borzi zapade pod prevzemno zakonodajo. Sicer pa trenutno že poteka prevzem s strani družbe KS Naložbe, katere največji lastnik je drugi najbogatejši Slovenec Igor Lah, ki za 1 delnico Pivovarne Laško ponuja 9 obveznic KS Naložb v nominalni vrednosti g evrov. Omenjeni konzorcijski prodajalci so aktualno prevzemno ponudbo KS Naložb, ki poteče 30. septembra, že zavrnili kot (pre)nizko in premalo opredeljujočo glede prihodnje strategije družb Pivovarne Laško.

Brez odločitve o usodi Alposa

Medij: Delo Avtorji: P. S. Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 24. 09. 2011 Stran: 9

Ljubljana - Pričakovati je bilo, da bo nadzorni svet šentjurskega Alposa včeraj sprejel odločitev o nadaljevanju sanacije oziroma stečaju te zadolžene družbe, ki tudi v postopku prisilne poravnave ni izboljšala poslovanja. Nadzorniki niso sklenili nič novega. V kratkem sporočilu za javnost je navedeno, da so zadolžili upravo Alposa, da do prihodnje seje NS pripravi predlog ukrepov finančnega prestrukturiranja, ki bodo predloženi skupščini. Najbrž bo Alpos v kratkem sklical izredno skupščino delničarjev o tem, kdaj se bodo znova sestali nadzorniki. Podrobnosti tudi včeraj ni bilo mogoče izvedeti, saj je bil predsednik NS dr. Vasilij Prešeren znova nedosegljiv. Neuradno so se o možnostih nakupa posameznih delov skupine Alpos menda že zanimali Nemci, v igri pa je domnevno tudi eno od ruskih metalurških podjetij. Banke upnice solastnice (NLB, NKBM, Abanka Vipa, Probanka, Factor banka) so zaradi izkrivljenih bilanc prejšnje uprave čedalje manj naklonjene nadaljevanju prisilne poravnave, medtem ko je Slovenska industrija jekla, kije petinska lastnica družbe, v reševanju šentjurskih cevarjev nekoliko bolj strateško naravnana.

Iverki se zdaj reče Miador Otiški Vrh

Medij: Delo Avtorji: Praprotnik Ivan Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 20. 09. 2011 Stran: 10

Turki na Koroškem

Stečajni upravitelj Preventa Global Boris Kastivnik je pojasnil, zakaj so tovarno prodali Turkom Kupnino 2,7 milijona evrov je pobrala ločitvena upnica Abanka - Iverka tudi letos z veliko izgubo

Slovenj Gradec - Skrivnosti okrog prodaje Lesne - Tovarne ivernih plošč iz Otiškega Vrha pri Dravogradu, edine preživele družbe nekoč zelo razvite koroške lesnopredelovalne industrije, ni več. Stečajni upravitelj Preventa Global Boris Kastivnik je kot pooblaščenec hčerinskega Preventa Les podpisal prodajno pogodbo, z uveljavitvijo katere so edino slovensko tovarno iverke kupili Turki. Na tej koroški tovarni bo poslej pisalo Iverka Miador, skupina Dortek kapi sanavi Carigrad. Kupnino 2,7 milijona evrov je v celoti dobila ločitvena upnica iz Preventovega stečaja, ljubljanska Abanka.


Včeraj se je najbrž še zadnjič sestal nadzorni svet zdaj že nekdanje Lesne Tovarne ivernih plošč Otiški Vrh, ki jo je Prevent Les prejšnji teden za 2,7 milijona evrov prodal turški družbi Miador iz Carigrada. Miador, hčerinska družba prav tako turškega podjetja Dortek kapi sanavi, je prek svojega pooblaščenca, odvetnika Miloša Vasoviča iz Prage, sporočil, da bo v Otiškem Vrhu nadaljeval in še razvijal proizvodnjo ivernih plošč ter stavbnega pohištva. Turki niso dali nikakršnega pisnega zagotovila, da v svoji novi slovenski tovarni ne bodo odpuščali, zelo verjetno pa je, da bodo že v kratkem zamenjali upravo družbe, ki jo je dolga leta vodil Anton Danilo Rane.

Banke prodajajo Pivovarno Laško

Medij: Večer Avtorji: STA Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 20. 09. 2011 Stran: 10

Skupno naj bi bilo naprodaj 64 odstotkov Pivovarne

Banke, ki so leta 2009 zaplenile delnice Bošku Šrotu, in nekateri manjši lastniki Pivovarne Laško so po pisanju včerajšnjih Financ podpisali sporazum o prodaji skupine Pivovarna Laško. Skupno naj bi bilo naprodaj dobrih 64 odstotkov Laškega.

Svoje deleže v Pivovarni Laško prodajajo Nova Ljubljanska banka (NLB), Hypo banka, Probanka, Gorenjska banka, Abanka, Banka Celje, Nova Kreditna banka Maribor (NKBM) in vzajemni sklad NFD 1. Probanka in Banka Koper bosta sporazum podpisali v prihodnjih dneh, ker sta že prej imeli svojega svetovalca za prodajo, navaja časnik.

V NLB so sicer včeraj povedali, da sporazuma o prodaji Pivovarne Laško še niso podpisali, si pa za to prizadevajo. Delež v Laškem namreč želijo prodati, saj gre za kapitalski delež, ki ne sodi v osnovno dejavnost banke.

Lesna TIP Otiški Vrh neuradno že prodana

Medij: Večer Avtorji: Lesjak Tušek Petra Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 15. 09. 2011 Stran: 9

Po neuradnih virih naj bi bila prodaja Lesne Tovarne ivernih plošč Otiški Vrh turškemu kupcu sklenjena

Lesna TIP Otiški Vrh je po neuradnih virih dokončno prodana tujemu kupcu, proizvajalcu vratnih kril iz Turčije, potem ko naj bi bil odložni pogoj iz sklenjene pogodbe, po katerem se je moral v celoti razbremeniti predmet prodaje, izpolnjen. Po naših virih naj bi bil posel že sklenjen, prav tako pa naj bi bila tudi že plačana kupnina. Po neuradnih virih je kupnina za podjetje znašala okoli 2,7 milijona evrov, podrobnosti prodajne pogodbe in posledice prodaje pa za zdaj niso znane. Včeraj smo neuradne informacije o prodaji z večkratnimi klici želeli preveriti pri stečajnem upravitelju Preventa Global Borisu Kastivnik, ki pa se na klice ni odzival. Po neuradnih virih naj bi bil v tem tednu na dopustu v tujini.

Kot je znano, je Kastivnik vodil prodajo premoženja Preventa Les, pri čemer pa se ni odločil za prodajo v okviru stečajnega postopka, ampak za neposredno prodajo premoženja hčerinske družbe Prevent Les, ki je del stečajne mase Globah. Kot smo že poročali, je Banka Koper kot upnica Preventa Les na slovenjgraškem okrajnem sodišču umaknila izvršbo. Glede na javno dostopne podatke iz izrednega poročila stečajnega upravitelja sodišču je, glede na sklicevanje na zavezanost varovanja poslovne skrivnosti, zdaj mogoče sklepati, da je bila odpravljena ovira za prodajo oziroma izpolnjen odložni pogoj za dokončno sklenitev posla. Znano je tudi, da je Prevent Global v preteklosti najel kredit pri Abanki in pri tem zastavil vse delnice Lesne TIP.

Taktični ali rešilni manever?

Medij: Delo Avtorji: Tekavec Vanja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 17. 08. 2011 Stran: 9

V Savi pripravljajo prenovljeno strategijo za sanacijo

Ljubljana - Le dan za tem, ko so se pojavila ugibanja, ali Sava v paketu prodaja Abanko in Gorenjsko banko, so iz kranjske Save sporočili, da pripravljajo prenovljeno poslovno strategijo. Z njo naj bi opredelili tudi potrebne ukrepe za razdolževanje kranjske skupine, ki jo bremeni več kot 300 milijonov evrov dolgov do bank.

Nova strategija Savinega poslovanja in upravljanja njenega premoženja se pripravlja tako rekoč v času, ko jo (znova) čakajo pogajanja z bankami, pri katerih se je v preteklih letih zadolževala. Kranjska skupina bankam dolguje več sto milijonov evrov, prav od volje bank pa bo odvisna prihodnost kranjskega gumarsko-turistično-nepremičninskega holdinga. Na to je na nedavni skupščini maja letos opozoril prvi mož Save Matej Narat, ko je poudaril, da Sava pri svoji sanaciji računa na pomoč bank. »Večina posojil Save bo zapadla v odplačilo v prihodnjih dveh letih. Če načrtovane dezinvesticije ne bodo sledile tempu, v katerem zapadajo posojila, bo za Savo potreben dogovor z bankami. Moji predhodniki so se že izpogajali z bankami za sindicirano posojilo, ki je bistveno podaljšalo ročnost dolgov, ta korak je primerno narediti tudi zdaj,« je po majski skupščini poudaril Matej Narat, ki je vajeti v Savi prevzel konec marca letos.

Syndicate content

portalov

Tuje novice iz regije

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.