Abanka
Slovenija zaradi bančnih izbrisov na tapeti ESČP - Evropskega sodišča za človekove pravice
Medij: Delo Avtorji: Maja Grgič Teme: mali delničarji Datum: Sreda, 07. november 2018 Stran: 3
Sanacija bank
Evropsko sodišče za človekove pravice začelo postopek proti naši državi Ljubljana - Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je uvedlo postopek proti Sloveniji zaradi več vprašanj, povezanih z zagotavljanjem pravnih sredstev za razlaščene male delničarje in imetnike podrejenih obveznic treh saniranih bank. Sloveniji je na prvi stopnji postavilo več vprašanj, na katera mora naša vlada odgovoriti do 15. februarja prihodnje leto.
ESČP je združil osem zadev razlaščenih vlagateljev NLB, Nove KBM in Banke Celje, kjer se, kot ugotavlja sodišče, tožniki pritožujejo zaradi nezmožnosti pravnih sredstev v primeru izrednih ukrepov, ki so privedli do izbrisov delnic in podrejenih obveznic.
Evropsko sodišče Slovenijo sprašuje, ali so bila izčrpana vsa domača pravna sredstva in ali so bili tožniki zaradi nesprejetja zakonodaje, ki bi odpravila neustavnost, prikrajšani za možnost vložitve odškodninskih tožb. In še, ali so bile z izrednimi ukrepi Banke Slovenije kršene pravice tožnikov. Vlado je ESČP tudi zaprosilo, da se opredeli do morebitne sporazumne poravnave s tožniki in da glede tega predlaga možne rešitve.
Kunič za izplačilo odškodnin
»Začetek postopka na ESČP bi moral spodbuditi resne aktivnosti Slovenije za izplačilo odškodnin razlaščencem, saj to dokazuje utemeljenost naših dosedanjih zatrjevanj o nezakonitosti izvedenih postopkov razlastitve,« je dejal odvetnik nekaterih tožnikov Miha Kunič. Ustavno sodišče je že oktobra 2016 odločilo, da določbe zakona o bančništvu, ki so bile podlaga za izbris kapitala in podrejenih obveznosti bank ob sanaciji bank leta 2013 in 2104, niso v neskladju z ustavo, razen člena, ki razlaščenim vlagateljem ni omogočil pravice do učinkovitega sodnega varstva. Zakonodajalec bi moral to neustavnost v šestih mesecih odpraviti, a ne prejšnja ne sedanja vlada še nista sprejeli zakona, ki naj bi omogočil vložitev odškodninskih tožb.
Kotnik: Slovenije nič ne izuči
Med osmimi tožniki na ESČP je tudi razlaščeni vlagatelj Tadej Kotnik. »Da je bil izbris upnikov slovenskih bank izrazito in večplastno protipraven, je jasno že ves čas, toda v Sloveniji so večino pravnih sporov, ki so drugod razlaščencem na voljo za dokazovanje takšnih protipravnosti, prepovedali. Ustavno sodišče je oktobra 2016 odločilo, da izbrisani upniki nimajo ne pravice ne do upravnega ne do registrskega ne do ničnostnega spora, ampak jim mora zadoščati odškodninski, ki jim mora biti omogočen najpozneje maja 2017. Zdaj smo novembra 2018 in še ni omogočen, zaradi vseh naštetih omejevanj in zavlačevanj pa je te razlastitve začelo obravnavati najvišje sodišče v EU. To je Sloveniji glede izbrisov dalo že kar nekaj lekcij, a se zdi, da nič ne zaleže,« je dejal Kotnik.
MDS opozarja na dveletno zamudo
Društvo Mali delničarji Slovenije (MDS) je ob odločitvi ESČP na vlado, poslance in pristojna ministrstva spet naslovilo poziv, naj takoj pristopijo k takojšnjem sprejetju zakona, ki bo uredil učinkovito sodno varstvo nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti (obvezničarjev in delničarjev) skladno z odločbo ustavnega sodišča.
Opozorili so, da izvedba te odločbe zamuja že skoraj dve leti. »S temi popravki morajo zagotoviti učinkovita pravna sredstva izbrisanim vlagateljem in omogočiti nemoten dostop do vse relevantne dokumentacije, ki je na žalost večinoma še vedno tajna.
Nespoštovanje odločitve ustavnega sodišča kaže na nedopustno pravno ignoranco izvršne in zakonodajne veje oblasti in ni v ponos Republiki Sloveniji,« opozarjajo v tem društvu.
Odziv Društva MDS na »ESČP uvedlo postopek proti Sloveniji v povezavi z bančno sanacijo«
Odziv Društva MDS na »ESČP uvedlo postopek proti Sloveniji v povezavi z bančno sanacijo«
Glede na današnje razkritje, da je Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) uvedlo postopek proti Sloveniji zaradi več vprašanj, povezanih z zagotavljanjem pravnih sredstev za male delničarje in imetnike podrejenih obveznic, katerih premoženje je bilo izbrisano v sanaciji bank konec leta 2013 in 2014.
Društvo Mali delničarji Slovenije naslavlja ponovni javni poziv Vladi Republike Slovenije, Državnemu zboru Republike Slovenije in pristojnim ministrstvom, da nemudoma pristopijo k takojšnemu sprejemu zakona, ki bo uredil učinkovito sodno varstvo bivših imetnikov kvalificiranih obveznost (obvezničarjev in delničarjev) po odločbi Ustavnega sodišča Republike Slovenije Izvedba odločbe Ustavnega sodišča Republike Slovenije zamuja skoraj že 2 leti. S temi popravki morajo zagotoviti učinkovita pravna sredstva izbrisanim vlagateljem in omogočiti nemoten dostop do vse relevantne dokumentacije, ki je na žalost po večini še vedno tajna.
Nespoštovanje odločitve Ustavnega sodišča Republike Slovenije kaže na nedopustno pravno ignoranco izvršne in zakonodajne veje oblasti in ni v ponos Republiki Sloveniji. Tako praksa je značilna za totalitarne režime, kar Republika Slovenija nikakor ni in ne sme postati.
Hkrati smo v Društvu MDS še vedno prepričani, da bi lahko Republika Slovenija vzpostavila takoimenovano poravnalno shemo, ki bi omogočila sklenitev izvensodnega sporazuma z razlaščenimi delničarji in obvezničarji NLB, Nove KBM, Banke Celje, Abanke, Probanke in Factor banke o nadomestitvi škode, ki so jo utrpeli vlagatelji ob izbrisu 2013 in 2014. V ta namen bi Republika Slovenija izdala obveznice z ročnostjo 10 do 20 let in jih skotirala na organiziranem trgu. Kdor ne bi mogel čakati na dospetje, bi lahko te obveznice prodal na organiziranem trgu, njihovi naravni kupci pa bi bili pokojninski skladi, zavarovalnice in druge finančne ustanove, ki potrebujejo take instrumente (obveznice) za izpolnjevanje pogodbenih obveznosti iz njihovih izdanih finančnih produktov (rentno varčevanje, zajamčeni donosi …)
V Društvu MDS javno pozdravljamo odločitev Banke Slovenije, ki je prejšnji teden umaknila vlogo na US in s tem končno dovolila računskemu sodišču revidiranje Banke Slovenije, s čimer bi lahko prvič dobili tudi neodvisen strokovni vpogled v procese, ki so vodili v izbrise leta 2013 in 2014.
Društvo MDS pozdravlja prvo odločitev sodišča glede podrejenih obveznic
Po današnjem poročanju časopisa Delo, je celjsko sodišče sprejelo prvo odločitev v primeru nekdanjih imetnikov podrejenih obveznic. Slednje je odločilo, da mora Abanka (kot pravna naslednica Banke Celje) kupcem podrejenih obveznic Banke Celje vrniti vplačani znesek skupaj z obrestmi. Čeprav sodba še ni pravnomočna, ta predstavlja prvo odločitev sodišča, ki vsebinsko naslavlja izbrise v slovenskih bankah. V Društvu Mali delničarji Slovenije (Društvo MDS) pozdravljamo korak sodišča in upamo, da bodo slednjemu sledila tudi ostala sodišča.
Ljubljana, 29. september 2018
Za ogled prispevka iz oddaje Dnevnik na RTV Slovenija 1 z dne 29.09.2018 kliknite na sliko ali tukaj.
Poziv Vladi, Državnemu zboru in Banki Slovenije
Ob tem Društvo MDS poziva Vlado in Državni zbor, da nemudoma izpolnita zahtevo Ustavnega sodišča glede učinkovitega pravnega varstva, Banko Slovenije pa pozivamo, da nemudoma izroči vso dokumentacijo, ki je bila podlaga za izbrise, kar izhaja tudi iz odločbe Ustavnega sodišča. Nadalje pozivamo Banko Slovenije, da preneha preprečevati Računskemu sodišču, da le to neodvisno pregleda delovanje Banke Slovenije, saj je več kot jasno, da Banka Slovenije v času izbrisov ni bila del enotnega sistema ECB na katerega se vsi vseskozi sklicujejo in s tem zavajajo slovensko javnost.
Še vedno pa v Društvu MDS menimo, da bi lahko sklenili poravnalno shemo, s katero nebi obremenjevali sodišč. Na ta način bi lahko učinkovito (in precej ceneje) zaključili sramoten izbris delničarjev in obvezničarjev.
Z bančnimi razlaščenci bi se lahko poravnala Banka Slovenije
Medij: Delo Avtorji: Maja Grgič Teme: mali delničarji, obvezničarji, izbris delnic in obveznic Datum: Torek, 18. september 2018 Stran: 3
Bančni izbrisi Večina strank za rešitev po sodni poti. Finančno ministrstvo podpira zunajsodne rešitve
Iskanje novega guvernerja v ospredje spet postavlja tudi vprašanje bančnih razlastitev.
Neuradno je mogoče slišati, da nova koalicija podpira poravnavo z vlagatelji, a odgovori strank kažejo, da so te še vedno za rešitev po sodni poti. Se pa reševanje tega vprašanja lahko spremeni z novim guvernerjem, saj ima Banka Slovenija že zdaj odprto pot za poravnavo.
Zakon, ki bi razlaščenim delničarjem in lastnikom podrejenih obveznic bank zagotovil sodno varstvo in jim omogočil dostop do dokumentov in podatkov, ki so bili podlaga za izbris, pet let po izbrisu še vedno ni sprejet. Tako mali kot veliki vlagatelji se zato zavzemajo za rešitev s poravnavo, saj je že zdaj jasno, da bodo ti sodni postopki dolgotrajni in dragi. Koalicijske stranke se še vedno zavzemajo za sodno rešitev in sprejetje zakona, ki bi razlaščencem omogočil odškodninsko tožbo proti Banki Slovenije. In mogoče je, da bi ta pod novim vodstvom presekala gordijski vozel, saj ji zakonodaja že omogoča poravnavo.
»Zakon omogoča sodno varstvo, zato v bližnji prihodnosti pričakujemo obravnavo takega zakona, s katerim bo razlaščencem omogočeno sodno varstvo. Pri tem menimo, da mora zakon slediti odločbi ustavnega sodišča,» na vprašanje, ali so naklonjeni poravnavi z razlaščenci, skopo odgovarjajo v stranki LMŠ, v kateri dodajajo, da so o tem pripravljeni začeti strokovno razpravo.
- Skupna vrednost izbrisov se ocenjuje na 960 milijonov evrov.
- Koalicijske stranke so za rešitev po sodni poti.
- Mali in veliki vlagatelji se zavzemajo za rešitev s poravnavo.
- Minister Bertoncelj je napovedal sprejetje zakona o sodnem varstvu.
Različna obravnava vlagateljev
V stranki SMC niso naklonjeni ideji o zakonsko predpisani poravnavi. »Menimo, da bi le-ta lahko pomenila poseg v ustavno varovano pravico do sodnega varstva in bi bila tako v nasprotju z odločbo ustavnega sodišča iz jeseni 2016,« pravijo. če bi se o poravnavi vendarle pogovarjali, bi po njihovem mnenju morali različno obravnavati poučene od nepoučenih vlagateljev. V SMC se zavzemajo za čimprejšnje sprejetje zakona, ki bo sledil odločbi ustavnega sodišča in bo razlaščencem zagotovil učinkovito sodno varstvo: »Zavzemamo se za to, da zakon predpiše hiter in ekonomičen postopek, kot to opredeljuje že sama odločba ustavnega sodišča. Prav tako je za nas bistveno, da se nekdanjim imetnikom kvalificiranih obveznosti z zakonom omogoči popoln vpogled v celotno dokumentacijo, ki jo je Banka Slovenije upoštevala ob izdaji odločbe o izrednih ukrepih, že pred vložitvijo tožbe,« so dodali.
Dostop do dokumentov
Tudi v SD menijo, da je treba predvsem čim prej zagotoviti možnost sodnega varstva prizadetim. Opozarjajo, da je prizadetim treba zagotoviti dostop do podatkov in metodologije, na podlagi katerih so bile sprejete odločitve za izbris. »Poravnava kot zunajsodna možnost za razrešitev spora je formalno mogoča, a je prav tako odvisna od dostopa do prej omenjenih podatkov,« pravijo.
Boštjan Jazbec in Igor Masten za Bloomberg: bančni razlaščenci ne smejo dobiti sodnega varstva!
Medij: Finance (Komentar) Avtorji: Tadej Kotnik Teme: mali delničarji, obvezničarji, banke Datum: Torek, 11. september 2018 Vir: Boštjan Jazbec in Igor Masten za Bloomberg: bančni razlaščenci ne smejo dobiti sodnega varstva!
Leto in pol po izteku roka, do katerega bi domači zakonodajalci v skladu z odločbo ustavnega sodišča morali omogočiti bančnim razlaščencem odškodninske tožbe, so s finančnega ministrstva za Bloomberg povedali, da bodo pripravo ustreznega zakona »nadaljevali takoj po sestavi vlade«. Ker jima dopustitev odškodninskih tožb – torej uresničitev odločbe ustavnega sodišča in posledična preveritev dejanskega stanja bank jeseni 2013 – ne diši, sta se vpletla glavni izvršilec razlastitve Boštjan Jazbec in njegov vztrajni zagovornik Igor Masten ter za taisti Bloomberg zatrdila, češ da bi to »pomenilo precedens«, »kršilo načela neodvisnosti centralne banke« in »koristilo špekulantom«.
V minulih letih so se nekateri jezili, da preveč razpredam o nepravilnostih slovenske bančne »sanacije« iz jeseni 2013, predvsem pa o takrat izvršenih razlastitvah imetnikov podrejenih obveznic vseh slovenskih sistemskih bank na podlagi še danes ultratajnih cenitev, izdelanih mimo računovodskih standardov in »po sprotnih navodilih Banke Slovenije«. Razlastitev kritiziraš zato, so mi očitali, ker si imel te obveznice!
Da sem jih imel, sem javno razkrival že od dneva izbrisa, precej običajno pa je tudi, da so do posega v neko materialno pravico najbolj kritični tisti, ki jih ta poseg prizadene; se komu zdi nenavadno, ko znižanje pokojnin najglasneje kritizirajo prav upokojenci, znižanje plač javnih uslužbencev prav javni uslužbenci, zvišanje plač javnih uslužbencev pa zaposleni v zasebnem sektorju? A kljub vsemu sem očitek vzel resno in o spornih vidikih bančne »sanacije« poskušam pisati le takrat, ko se v zvezi z njimi kaj dogaja – letos doslej le dvakrat. Prvič januarja, ko sta državni svet in zakonodajno-pravna služba DZ objavila zelo negativni mnenji o takratnem predlogu zakona o sodnem varstvu razlaščencev, za katerega sta ugotovila, da ugotovljene protiustavnosti ne odpravlja, temveč jo še krepi. In drugič maja, ko je ustavno sodišče zavrglo pritožbo Banke Slovenije (BS), v kateri je ta zatrjevala, da ji je NPU s hišno preiskavo, v kateri je zasegel že omenjene ultratajne nestandardne cenitve, kršil človekovi pravici do nedotakljivosti stanovanja in do zasebnosti.
Tiho sem ostal celo, ko je odhajajoči guverner Boštjan Jazbec, glavni izvršilec bančne razlastitve, povedal medijem in prijavil policiji, da je na službeni telefon prejel nekaj grozilnih sporočil, pa za krivce kar z uradnim sporočilom BS za javnost osumil razlaščence, v pogovorih z več osebami pa – o tem morda več kdaj drugič – celo poimensko okrivil mene! Tiho sem ostal tudi, ko je policija ugotovila, da te grožnje guvernerju »niso bile povezane z njegovo funkcijo«, pa ko so mediji razkrili, da so bili vzrok ekscesi v njegovem intimnem življenju. In tiho sem ostal tudi, ko je Delo pred štirimi tedni razkrilo, da Jazbec še vedno – po januarskem razkritju Siola, da je to vneto počel že lani – išče »podmizne« vzvode, s katerimi bi ustavil kriminalistično preiskavo »sanacije« iz jeseni 2013.
A ti pritiski se zadnje tedne še stopnjujejo.
Banka Slovenije: Šarčeva koalicija razklana že pri prvem kadrovanju
Medij: Delo Avtorji: Suzana Kos Teme: Banka Slovenije, razlaščenci, Datum: Torek, 11. september 2018 Stran: 2
Banka Slovenije: Petorček na različnih polih glede kandidata za novega šefa regulatorja bančnega trga - Sab na levici osamljena v podpori Igorju Mastenu
Med petimi uradnimi kandidati za guvernerja Banke Slovenije imata največ možnosti sedanja viceguvernerja Marko Bošnjak in Primož Dolenc. Nekateri pa so se ogreli za šesto ime, ekonomista Igorja Mastena, ki izhaja iz kroga nekdanjega guvernerja Boštjana Jazbeca. Nikomur od omenjenih treh za zdaj ne kaže, da bi dobil podporo 46 poslancev.
Jutri se bodo o novem guvernerju poskusili uskladiti vodje poslanskih skupin Šarčeve koalicije, prav mogoče pa je, da se bodo morali o eni izmed najpomembnejših kadrovskih odločitev tega mandata poenotiti kar na ravni predsednikov strank.
Igor Masten prihaja iz kroga nekdanjega guvernerja Boštjana Jazbeca.
Marko Bošnjak nima podpore Stranke Alenke Bratušek.
Primož Dolenc se na kosilih srečuje s politiki in predstavniki predsednikovega urada.
Zakaj ni primeren kandidat
Bodoča vlada pozabila na bančne razlaščence
Medij: Delo Avtorji: Karel Lipnik, Maja Grgič Teme: mali delničarji Datum: Sobota, 8. september 2018 Stran: 14 Foto: Voranc Vogel/Delo
Prva naloga Reševanje vprašanja izbrisov in morebitnih odškodnin bo odvisno tudi od novega guvernerja Banke Slovenije
Ljubljana - Čeprav je od razlastitve bančnih vlagateljev minilo že pet let, z zakonom, ki naj bi jim zagotovil pravno varstvo pa se zamuja že poldrugo leto, tega cilja v koalicijski pogodbi ni. Tudi zanimanje poslancev za to v zaslišanjih ministrskih kandidatov je bilo majhno, pospešek temu pa bi vendarle lahko dala izvolitev novega guvernerja Banke Slovenije.
Jeseni bo minilo dve leti, odkar je ustavno sodišče presodilo, da je bila razlastitev delničarjev bank in imetnikov podrejenih obveznic skladna z ustavo, da pa prizadeti vlagatelji niso imeli možnosti učinkovitega pravnega sredstva in dostopa do dokumentov, ki so bili podlaga za izbris. Zakonodajalcu je zato naložil, da v pol leta razlaščencem omogoči vložitev odškodninskih tožb na tem področju ter tudi dostop do cenitev in drugih dokumentov. A zakon, ki bi jim to omogočil, še vedno ni sprejet in tudi še ni jasno, kdaj bo.
Nova koalicija sprejetja zakona, ki bi omogočil začetek razpletanja za 960 milijonov evrov vrednih razlastitev bančnih vlagateljev (delničarji in obvezničarji), ni zapisala kot svojega ključnega cilja.
Kandidat za finančnega ministra Andrej Bertoncelj pa je na zaslišanju dejal, da se bodo potrudili, da zadeva čim prej zagleda luč sveta. A glede na to, da s predlogom zakona, ki ga je pripravila prejšnja vlada, niso bili zadovoljni ne poslanci ne razlaščenci, je mogoče pričakovati, da ga bo treba nekoliko spremeniti, kar zahteva čas, zato je vprašanje, ali bo sprejet še letos.
Kaj bo storil novi guverner?
Domnevno oškodovanim vlagateljem bi lahko pri tem pomagala tudi že izvedena zamenjava članov sveta Banke Slovenije, ki so sodelovali pri razlastitvah, in imenovanje novega guvernerja centralne banke po odhodu Boštjana Jazbeca. Nekateri kandidati so javno že izjavili, da nimajo zadržkov do revizije bančne sanacije. Vsi viceguvernerji, ki so bili vpleteni v sanacijo bank, niso dobili politične podpore za ponovno izvolitev, in pričakovati je, da bo tako tudi pri novem guvernerju.
Razlaščeni imetnik podrejenih obveznic Tadej Kotnik ni presenečen, da zakona o pravnem varstvu lastnikov kvalificiranih obveznosti bank ni med prioritetami bodoče vlade. Pravi, da gre večinoma za kontinuiteto članov prejšnjih vlad, zato jim ni v interesu, da bi se to vprašanje raziskalo in rešilo. Kotnik tako nima upanja, da bita zakon lahko dobili še letos.
Mali delničarji za poravnavo
Bolj optimističen je predsednik Društva Mali delničarji Slovenije (Društvo MDS) Rajko Stanković. Ta je sicer razočaran, da temu vprašanju bodoče vladajoče stranke niso namenile niti pasusa v koalicijski pogodbi, a upa, da se bo bodoča vlada lotila tega vprašanja. Pri tem računa na spremembe v vodstvu Banke Slovenije, saj tam, kot pravi, »ni več nikogar, ki bi to zaviral«. V Društvu MDS se sicer še vedno zavzemajo za rešitev s poravnavo, z izdajo državnih obveznic, kar so predlagali že pred volitvami in nameravajo to strankam poslati tudi po imenovanju vlade.
Izjava Rajka Stankovića ob zavrnitvi pritožbe Banke Slovenije in ECB s strani Ustavnega sodišča
Za ogled celotne izjave predsednika Društva MDS, Rajka Stankovića, ob zavrnitvi pritožbe Banke Slovenije in ECB s strani Ustavnega sodišča, kliknite tukaj ali na sliko. Odsek spodnje izjave je bil sicer že predvajan na Dnevniku RTV Slovenije 1 z dne 03.05.2017 (prispevek Lidije Pak), spodaj pa se nahaja celotna, razširjena izjava Rajka Stankovića.
Za ogled celotne odločbe Ustavnega sodišča kliknite na sliko ali TUKAJ.
Policija in tožilstvo bosta lahko neovirano nadaljevala preiskavo proti nekdanjemu guvernerju Banke Slovenije Boštjanu Jazbecu, nekdanji viceguvernerki Stanislavi Zadravec Caprirolo, nekdanjemu viceguvernerju Janezu Fabijanu in vodji projekta sanacije bank Tomažu Čemažarju zaradi sumov nepravilnosti pri sanaciji bank iz decembra 2013.
Predmet preiskave sta potek 1,5-milijardne sanacije Nove Ljubljanske banke (NLB) in poznejši prenos slabih terjatev na Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB).
Več o tem si lahko preberete v članku novinarjev Siol-a Tomaža Modica in Vesne Vuković z naslovom »Ni več ovir za tožilsko preiskavo nekdanjega guvernerja Jazbeca« z dne 03.05.2018. Za ogled članka kliknite TUKAJ.
Ustavno sodišče zavrglo pritožbi Banke Slovenije in ECB
Za ogled celotne odločbe Ustavnega sodišča kliknite na sliko ali TUKAJ.
Policija in tožilstvo bosta lahko neovirano nadaljevala preiskavo proti nekdanjemu guvernerju Banke Slovenije Boštjanu Jazbecu, nekdanji viceguvernerki Stanislavi Zadravec Caprirolo, nekdanjemu viceguvernerju Janezu Fabijanu in vodji projekta sanacije bank Tomažu Čemažarju zaradi sumov nepravilnosti pri sanaciji bank iz decembra 2013.
Predmet preiskave sta potek 1,5-milijardne sanacije Nove Ljubljanske banke (NLB) in poznejši prenos slabih terjatev na Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB).
Več o tem si lahko preberete v članku novinarjev Siol-a Tomaža Modica in Vesne Vuković z naslovom »Ni več ovir za tožilsko preiskavo nekdanjega guvernerja Jazbeca« z dne 03.05.2018. Za ogled članka kliknite TUKAJ.
Društvo MDS pričakuje opravičilo Banke Slovenije in njenega guvernerja v odhodu
Društvo Mali delničarji Slovenije (Društvo MDS) pozdravlja novico, da je policija v okviru kriminalistične preiskave ugotovila, da grožnje, ki jih je bil deležen guverner Banke Slovenije, dr. Boštjan Jazbec, niso bile povezane z njegovim delom oziroma funkcijo ki jo opravlja, seveda pa Društvo MDS še vedno obsoja tovrstne grožnje, ki jih je bil deležen guverner in njegovi svojci. Od Banke Slovenije in guvernerja dr. Jazbeca v odhodu v Društvu MDS pričakujemo opravičilo, potem ko je Banka Slovenije na vse možne načine skušala javnost prepričati, da za grožnjami stoji nekdo, ki je bil prizadet v sanaciji bank. V minulih tednih smo zaradi izjave Banke Slovenije v Društvu MDS prejeli številna vprašanja, če je morda tudi nas 'obiskala policija'. Zaradi neposredne obtožbe, da za grožnjami stojijo prizadeti v sanaciji bank, pričakujemo, da bo Banka Slovenije objavilo osebno opravičilo guvernerja dr. Jazbeca.
Ljubljana, 12. april 2018
Delo: Policija ugotovila, da grožnje Jazbecu niso bile povezane z njegovim delom
Konec marca smo že poročali, da je neznani pošiljatelj na službeni prenosni telefon Boštjana Jazbeca prek SMS-sporočil prejel več groženj. Med drugim so grozili tudi njegovim otrokom. Jazbec bo zato zaprosil za policijsko zaščito.
Policija varovanja ne izvaja več, saj je bilo v okviru kriminalistične preiskave ugotovljeno, da so razlogi za to prenehali. Grožnje niso bile v povezavi z njegovim delom oziroma njegovo funkcijo, so sporočili s policijske uprave.
O vseh ugotovitvah bo zoper znanega osumljenca podana kazenska ovadba zaradi suma storitve kaznivega dejanja Grožnje po členu 135/I-III KZ-1.
Poročanje časopisa Delo nadaljuje s citiranjem izjave Banke Slovenije oziroma guvernerja dr. Boštjana Jazbeca: »Od izvedbe sanacije bank v letih 2013/14 sem deležen medijskega linča, pozive k linču so mediji nekritično objavljali v pismih bralcev. V enem od njih je avtor, član ene od civilnih iniciativ imetnikov izbrisanih delnic oziroma podrejenih obveznic bank, posameznikom, ki smo sodelovali pri sanaciji, zagrozil, da nas bo v primeru, če pristojni organi ne bodo speljali postopkov zoper nas, 'ljudstvo pri naslednjem uporu linčalo'. Verbalnih napadov sem bil v zadnjih letih deležen tudi od mimoidočih na cesti. O storilcih nočem ugibati. Si pa upam trditi, da sem trn v peti zlasti vsem, ki so s sanacijo izgubili denar. Zato ponavljam: bančna sanacija leta 2013 je bila potrebna zaradi nepravočasnega in napačnega odziva vlad v letih 2008-2012, zlasti ker niso upoštevale pozivov k nujnim dokapitalizacijam največjih državnih bank.«
Društvo MDS od Banke Slovenije pričakuje ustrezen odziv in opravičilo za obtožbe
Tej izjavi so sledile tudi številne obsodbe različnih strokovnjakov, zato v Društvu MDS upamo, da bodo pričujoči strokovnjaki tudi sami zmožni opravičila, poleg Banke Slovenije in njenega guvernerja v odhodu.
Glede na sporočilo za javnost Banke Slovenije z dne 20.03.2018, v Društvu MDS pričakujemo, da bo Banka Slovenije na enak način objavil opravičilo zaradi neutemeljene obsodbe prizadetih v sanaciji bank.