Abanka

Nov zakon o sodnem varstvu izbrisanih v slovenskih bankah – Društvo MDS pričakuje nujno potrebne dopolnitve

Društvo Mali delničarji Slovenije (Društvo MDS) sicer pozdravlja danes predstavljena izhodišča in osnutek zakona Ministrstva za finance in Vlade RS, kljub temu pa se ne moremo znebiti občutka, da gre za hitenje izključno zaradi roka (15.03.2019), ki ga je postavilo Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) za odgovor na tožbo razlaščencev zaradi nezmožnosti sprožitve upravnega spora, zaradi tega, ker dosedanje vlade niso izvršile odločbe ustavnega sodišča in zaradi napovedane tožbe Komisije EU zoper Slovenijo. Ob tem posebej velja izpostaviti, da Odločba ustavnega sodišča ni spoštovana že skoraj 2 leti; ko bi moral Državni zbor RS sprejeti Zakon o postopku sodnega varstva imetnikov kvalificiranih obveznosti bank (ZPSVIKOB). 

 

Ljubljana, 01. februar 2019


Za ogled TV prispevka novinarja Florjana Zupana iz Dnevnika TV SLO1 z dne 01.02.2019 ob 19.00 uri pritisnite TUKAJ ali na sliko.

Predlogi Društva MDS ki bi jih bilo potrebno vključiti v predlog zakona

Glede na danes objavljena izhodišča, je po mnenju Društva MDS potrebno dodelati vsaj še sledeče:

  • pozdravljamo odločitev, da takse ne plača tisti, katerega odškodninski zahtevek ne presega 5.000,00 EUR, a hkrati menimo, da se taksa za tožbo ne sme obračunati kot taksa za gospodarski spor. Za večino nekdanjih nepoučenih imetnikov obveznic, ki so bili razlaščeni pred 5 leti je namreč še vedno previsoka in glede na predlog, da se vodi enoten postopek za vsako banko, se nam ne zdi smotrno pobiranje taks od nepoučenih razlaščencev delnic in obveznic. Tovrstne takse bodo namreč tako ali tako plačali dobro poučeni vlagatelji, ki bodo sodelovali v istem postopku hkrati z nepoučenimi vlagatelji pred istim sodnikom ali senatom.
  • Prenos pristojnosti v Maribor za vse tožbe ima lahko za posledico veliko obremenitev za to sodišče in ker ne poznamo prostorov mariborskega sodišča, kjer naj bi potekale te združene obravnave se sprašujemo ali sodišče sploh ima primerne prostore za veliko število strank in njihove pravne zastopnike ter cenilce, ki bodo soočali argumente. Morda bo mariborsko sodišče za te potrebe moralo najemati ustrezno dvorano, saj ne smemo pozabiti, da je samo v primeru delničarjev NKBM tam ostalo brez premoženja kar 96.769 delničarjev, ki so po večini iz Maribora in bližnje okolice.
  • Prav tako ne vemo, kako je s stroški morebitnih izvedencev, naš predlog je, da te stroške v celoti krije država.
  • Vsa dokumentacija, ki se nanaša na odločbe o izrednih ukrepih (izbrise), ne sme imeti nikakršnih elementov poslovne skrivnosti, kar jasno vzpostavlja tudi praksa Sodišča Evropske unije (SEU). Po preteku 5 let namreč poslovni dogodki niso več relevantni z vidika varovanja poslovnih skrivnosti: »/.../ informacije, ki jih imajo pristojni organi in ki bi lahko bile poslovne skrivnosti, vendar so stare pet let ali več, zaradi poteka časa načeloma šteje, da so zgodovinske in da so zato izgubile svojo zaupnost, razen izjemoma, če stranka, ki takšno naravo zatrjuje, dokaže, da so te informacije kljub svoji starosti še vedno bistveni element njenega poslovnega položaja ali poslovnega položaja zadevnih tretjih oseb /.../« (Sodba SEU z dne 19.06.2018, točka 57).

Društvo MDS predlaga vzpostavitev odškodninske sheme

V Društvu MDS še vedno menimo, da je najbolj smotrna rešitev oblikovanje odškodninske sheme z enostavnim postopkom poravnavanja pred sodišči, ki bi se lahko vključila neposredno v vsebino zakona. V ta namen bi Republika Slovenija izdala 15 ali 20 letne obveznice, ki se uvrstijo na organiziran trg. Kdor ne bi bil pripravljen čakati na dospetje, lahko svoje obveznice proda po tržnih pogojih, naravni kupci tega pa so pokojninske družbe, zavarovalnice in druge finančne institucije, ki potrebujejo instrument s fiksnim donosom za zavarovanje svojih finančnih produktov. 

Glede večkrat izraženih pomislekov, da se za raznimi podjetji in fiduciranimi računi skrivajo tisti, ki so v raznih prekrških ali pa so celo davčni dolžniki, v Društvu MDS predlagamo, da bi se pred končno poravnavo dejanski imetnik delnic ali obveznic razkril, postopek kako pa se lahko jasno zapiše v zakon. Tako bi se morali vsi imetniki, ki so na fiduciarnih računih ali računih podjetij, katerih lastništvo ni razkrito v poslovnih registrih, razkriti pred sklenitvijo sodne poravnave pri pristojnem sodišču. Pred izplačilom pa lahko te podatke preverijo tudi ustrezni oblastni organi kot so FURS, policija in sodišča.

 

Nepoučeni vlagatelji naj bodo bolje poplačani kot dobro poučeni

Menimo tudi, da bi morali nepoučeni vlagatelji imeti višjo stopnjo poplačila kot poučeni vlagatelji, katerim je ta posel predstavljal naložbeno tveganje v okviru njihove redne dejavnosti trgovanja z vrednostnimi papirji. Nepoučeni vlagatelji, zlasti tisti ki so kupovali obveznice NLB 26, pa so bili zavedeni s strani skrbnikov na bančnih okencih, ko so razvezovali depozite za varčevanje v obveznice, saj bi ostali brez vsega le v primeru stečaja, ki pa ga ni bilo, saj je šlo za »virtualni stečaj«, ki ga  prospekt ne omenja.  

 

V Društvu MDS želim še jasno izpostaviti, da se je potrebno zavedati:

Akterji sanacije bank odšli, Računskemu sodišču odprta pot za revizijo

Medij: SIOL Avtorji: STA Teme:  mali delničarji, bančna sanacija Datum: Petek, 01. februar 2019 Vir: TUKAJ Objava ura: 10.16

Računskemu sodišču se je po dveh letih negotovosti odprla pot za revizijo pravilnosti in smotrnosti poslovanja ter praks nadzora Banke Slovenije, zlasti v času sanacije bank v letu 2013, ki razburjajo del javnosti. Sklep računskega sodišča o izvedbi revizije je namreč pravnomočen, saj Banka Slovenije nanj ni vložila ugovora.

Na računskem sodišču so napovedali, da bodo več o načrtovani reviziji razkrili v prihodnjih dneh. Čakali so, da se izteče rok za vložitev ugovora zoper njihov sklep, kar se je zgodilo opolnoči. V centralni banki so povedali, da ugovora niso vložili, s čimer bodo lahko revizijski postopki stekli.

Kot so pred dnevi pojasnili v računskem sodišču, se bo lahko revizija izvedla kmalu, če ugovora ne bo. "S tem, ko sklep o izvedbi revizije postane pravnomočen, je revizijski postopek v teku in lahko takoj začnemo z izvajanjem aktivnosti," so povedali.

POSEL DANES NPU zaradi sanacije bank vložil ovadbo, neuradno ovaden tudi Jazbec 

POSEL DANES Guvernerjeva nespodobna povabila sodnikom

Jazbec nadzor videl kot poseg v neodvisnost BS

Zakon o Banki Slovenije je bil jeseni 2017 dopolnjen tako, da lahko računsko sodišče revidira pravilnost in smotrnost poslovanja Banke Slovenije v zadnjih 15 letih ter da lahko pravilnost in smotrnost praks nadzora centralne banke revidira do novembra 2014 oziroma do uvedbe enotnega nadzora v območju evra.

V slednjem delu je izvajanje zakona ustavno sodišče konec leta 2017 zadržalo. To je storilo na zahtevo sveta Banke Slovenije pod vodstvom takratnega guvernerja Boštjana Jazbeca, ki je kot razlog navedel, da se s tem posega v neodvisnost centralne banke.

POSEL DANES Bomo končno izvedeli, kdo je koval dobičke v sanaciji bank? 

Akterji sanacije odšli, ovire odpravljene

Svet Banke Slovenije se je nato prevetril in v njem ni več nikogar, ki je sodeloval v sanaciji bank. Pod vodstvom namestnika guvernerja Primoža Dolenca je tako Banka Slovenije konec lanskega oktobra umaknila zahtevo za presojo ustavnosti tega dela zakona.

S tem so se odprla vrata računskemu sodišču za revizijo vloge centralne banke v sanaciji bank in enemu od namenov dopolnitve zakona. Večina poslanskih skupin je namreč ob sprejemu dopolnjenega zakona izrazila pričakovanje, da bo poročilo računskega sodišča lahko prispevalo k izračunu dejanske velikosti bančne luknje.

POSEL DANES Bo guverner Jazbec pokoril velikega kritika sporne bančne sanacije 

 

Banka Slovenije ne nasprotuje reviziji računskega sodišča

Medij: Delo  Avtorji: Maja Grgič  Teme:  mali delničarji Datum: Sreda, 31. januar 2019 Spleti vir: TUKAJ  Objavljeno: 17.15  

Centralna banka je sklenila, da ne bo vložila ugovora.

Računsko sodišče lahko začne pregledovati poslovanje Banke Slovenije v letih 2017 in 2018 kot tudi njeno nadzorniško vlogo v času sanacije bank v letih 2013 in 2014. Danes se namreč izteka rok za ugovor na sklep o uvedbi revizije, a kot so pojasnili v Banki Slovenije, ki jo zdaj vodi Boštjan Vasle, so se po preučitvi sklepa računskega sodišča, odločili, da ugovora ne bodo podali.

To po meni, da je sklep računskega sodišča o uvedbi revizije postal pravnomočen in da bodo državni revizirji lahko začeli pregledovati poslovanje centralne banke in tudi sanacijo bank, ki je davkoplačevalce stala pet milijard evrov.

Banka Slovenije je pod vodstvom prejšnjega guvernerja Boštjana Jazbeca takšni reviziji nasprotovala in je določila zakona, ki so to omogočala, celo dala v ustavno presojo. Začasno vodstvo banke pa je oktobra lani zahtevo za ustavno presojo umaknilo. 

Peščica obsojenih bančnikov

Medij: Večer (V žarišču) Avtorji: Damijan Toplak Teme:  mali delničarji Datum: Sreda, 30. januar 2019 Stran: 4

BANČNI KRIMINAL Peščica obsojenih bančnikov Damijan Toplak S pogojno zaporno kaznijo dvema nekdanjima vodilnima v Probanki seje pretekli teden na specializiranem državnem tožilstvu število obsojenih bančnikov v Sloveniji povzpelo na šest

V preteklem tednu je bila nekdanjima vodilnima v Probanki, Romani Pajenk in Milani Lah, zaradi poslovne goljufije pri dokapitalizaciji banke leta 2011, vsaki izrečeno 23 mesecev pogojne zaporne kazni s preizkusno dobo štirih let. Tožilstvo je za vsako ob domnevno poldrugi milijon evrov težkem oškodovanju predlagalo štiri leta zaporne kazni ter se bo pritožilo na odločitev mariborskega sodišča. Sodni senat pod vodstvom Tanje Rot je za zdaj še nepravnomočno presodil, da sta nekdanji članici uprave Probanke, ki je po nadzorovani likvidaciji prešla pod okrilje DUTB,  podjetnika Srečka Šamperla (Bauimex) in Mirana Igerca (GIIP), sicer dolgoletna komitenta banke, zavedli s tem, ko je Probanka v zanju poslovno težavnem letu 2011 s pomočjo njunega denarja in z dokapitalizacijo skušala odpraviti kapitalsko neustreznost banke.

---------------------------------------------------------------------------------------------------------

Poldruga milijarda preveč dokapitalizacije  

Rajko Stanković, predsednik Društva Mali delničarji Slovenije (Društvo MDS), pove, da je bila tik pred novim letom uvedena sodna preiskava zoper nekdanje vodstvo BS z nekdanjim guvernerjem Boštjanom Jazbecem na čelu. Po njegovem so evropske institucije ugotovile, da je bila leta 2013 vsaj poldruga milijarda evrov previsoka dokapitalizacija slovenskih bank NLB, Nova KBM, Abanka z Banko Celje, in so bili podrejeni obvezničarji neupravičeno razlaščeni, ker je imela država v bankah depozite, ki bi morali biti prej odvzeti. Ker je šlo le za t. i. virtualne stečaje, so bili tudi razlaščeni delničarji v veliki meri oškodovani. "Vlada hiti s pripravljanjem zakona, da bi lahko razlaščeni podrejeni obvezničarji in delničarji bank uveljavljali ustrezno pravno varstvo za nazaj.

Društvu MDS se zavzemamo, da se zagotovi poravnalna shema, pri čemer naj dobro poučeni investitorji dobijo sorazmerno nekaj manj, slabše poučeni sorazmerno več. Plačilo naj bo v 10- ali 15-letnih državnih obveznicah, za katere bi se zanimale zavarovalnice in pokojninski skladi. Če bi bila poravnava pri 75 odstotkih knjigovodske vrednosti izbrisanih vrednostnih papirjev konec leta 2012, bi to državo letno z odplačilom glavnice in obresti stalo 20 milijonov evrov, skupno pa od 400 do 450 milijonov evrov, kar bi država lahko terjala od BS, ki ima dovolj sredstev za ta izplačila,” meni Stankovič.

-------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

Sanacijo bank bodo razčiščevali še državni revizorji

Medij: Delo  Avtorji: Maja Grgič Teme:  mali delničarji Datum: Torek, 29. januar 2019 Stran: 9

Računsko sodišče Preverilo naj bi pravilnost in smotrnost praks nadzora. Revizijo podpirajo tudi razlaščeni vlagatelji bank

Ljubljana - Oškodovani vlagatelji bank in davkoplačevalci bi vendarle lahko dočakali nov korak pri razčiščevanju postopkov in odločitev, povezanih s sanacijo bank. Računsko sodišče je namreč sklenilo revidirati poslovanje Banke Slovenije tudi v obdobju pred novembrom 2014, torej v času sanacije bank.

Če se Banka Slovenije – novi guvernerje Boštjan Vasle – na sklep ne bo pritožila, bi revizorji menda lahko zavihali rokave že prihodnji teden. Vrata za revizijo Banke Slovenije so se računskemu sodišču odprla oktobra lani, ko je začasno vodstvo centralne banke sklenilo umakniti zahtevo za presojo ustavnosti določenih členov zakona o Banki Slovenije, katerih izvajanje je bilo dotlej zadržano. Gre za določila, ki so računskemu sodišču omogočila revizijo »pravilnosti in smotrnosti praks nadzora «, ki jih je centralna banka izvajala do 4. novembra 2014 (do uvedbe enotnega nadzora v območju evra) in ki so vodile v porabo proračunskih sredstev. Povedano drugače: revizijo postopkov pri sanaciji bank, ki so davkoplačevalce stale pet milijard evrov, skoraj milijardo evrov pa so v njej z razlastitvijo izgubili tudi delničarji in lastniki podrejenih obveznic bank. Prejšnje vodstvo Banke Slovenije je temu nasprotovalo, saj je menilo, da bi že sama izdaja priporočil računskega sodišča pomenila prepovedan vpliv na Banko Slovenije.

Dvomi o sanaciji

Novela zakona, po kateri računsko sodišče lahko revidira pravilnost in smotrnost poslovanja Banke Slovenije v zadnjih 15 letih, je začela veljati jeseni 2017. Poslanci so jo sprejeli po tem, ko so se v javnosti pojavili številni dvomi o postopkih pri sanaciji bank in dejanski velikosti bančne luknje. Na Banko Slovenije so leteli očitki , da so bili stresni testi narejeni na preveč pesimističnih gospodarskih predpostavkah, ocena vrednosti aktive bank pa ni bila narejena skladno z mednarodnimi računovodskimi standardi, kar naj bi vodilo v prenizko vrednotenje premoženja bank in s tem v previsok primanjkljaj kapitala bank. Banka Slovenije je razkritje dokumentov o tem do zdaj zavračala.

Revizijo poslovanja Banke Slovenije podpirajo tudi številni razlaščeni vlagatelji bank , saj menijo, da bi jim ugotovitve računskega sodišča lahko koristile v pravdnih odškodninskih postopkih. Nanje sicer še čakajo, saj ministrstvo še pripravlja zakon o sodnem varstvu kvalificiranih obveznosti bank.

Katičeva podpira preiskavo

Bertoncljevi pišejo nov zakon o bančnih razlastitvah

Medij: Delo (Gospodarstvo) Avtorji: Maja Grgič Teme:  mali delničarji Datum: Sreda, 09. januar 2019 Stran: 10

Sanacija bank Banko Slovenije bi lahko kmalu pod drobnogled vzelo tudi računsko sodišče - Poravnava ni izključena

Ljubljana - Ministrstvo za finance pod vodstvom Andreja Bertonclja, kot kaže, ne bo »posvojilo« predloga zakona o pravnem varstvu bančnih razlaščencev, ki ga je sprejela prejšnja vlada, ampak pripravlja svoj predlog, je mogoče izvedeti. To nakazujejo tudi odgovori ministrstva, kjer zakon napovedujejo do pomladi.

Vlada oziroma državni zbor že skoraj dve leti zamujata z odpravo neustavnosti, ki jo je jeseni 2016 glede razlastitve delničarjev in imetnikov podrejenih obveznic saniranih bank ugotovilo ustavno sodišče. Minister Bertoncelj je med svojimi prednostnimi nalogami napovedal sprejetje zakona, ki naj bi razlaščenim vlagateljem omogočil učinkovito pravno varstvo in vložitev odškodninskih tožb, a predloga še ni na obzorju. Kot kaže, tudi zato, ker ministrstvo ne namerava v postopek sprejetja poslati predloga, ki ga je predlagala prejšnja vlada in s katerim niso bili zadovoljni ne oškodovani vlagatelji ne poslanci, ampak pripravlja novo različico zakona.

Do zakona spomladi

Na ministrstvu za finance zatrjujejo, da je predlog zakona, ki sledi odločitvi ustavnega sodišča, ena od prednostnih nalog vlade. Kot pravijo, zaradi kompleksnosti zdaj glede predloga zakona potekajo intenzivna usklajevanja med ministrstvom za finance in ministrstvom za pravosodje: »Načrtujemo, da bi lahko vlada predlog zakona obravnavala in posredovala v državni zbor v letošnjem prvem četrtletju, še pred tem pa bo v skladu z običajno proceduro predložen tudi v obravnavo zainteresirani javnosti.« Po neuradnih informacijah bi se to lahko zgodilo že konec januarja. To pomeni, da bi lahko bil zakon po najbolj optimističnem scenariju v državnem zboru sprejet pred poletjem.

Neuradno je mogoče izvedeti, da je za zdaj usklajeno, da naj bi postopki potekali le na enem sodišču. Materialne določbe, ki naj bi opredelile pravice in obveznosti, pa so menda še odprte. Spomnimo, da je prejšnji predlog zakona predvideval, da bi lahko oškodovani vlagatelji vložili odškodninske tožbe proti Banki Slovenije, ki naj bi odškodnine tudi plačala, razen če bi dokazala, da je pri ugotavljanju stanja pred sanacijo bank in pri izreku izrednih ukrepov delovala kot skrben gospodar.

Poravnava je mogoča

V zadnji sanaciji bank konec leta 2013 in jeseni 2014 je bilo razlaščenih okoli 100.000 delničarjev in imetnikov podrejenih obveznic bank. Delničarji so z izbrisom izgubili 381 milijonov evrov, lastniki podrejenih finančnih instrumentov pa 582 milijonov evrov premoženja, skupaj torej dobrih 960 milijonov evrov. Ker je že zdaj jasno, da utegnejo biti odškodninski postopki dolgotrajni in dragi, se tako mali kot večji razlaščenci že nekaj časa zavzemajo za poravnavo.

Mali delničarji pri tem predlagajo ločitev dobro poučenih vlagateljev (poenostavljeno tistih, ki profesionalno delujejo na finančnimi trgi) in nepoučenih vlagateljev. 

NPU vložil kazenske ovadbe zoper odgovorne v bančni sanaciji - bomo končno dočakali kakšen premik?!

Društvo Mali delničarji Slovenije (Društvo MDS) pozdravlja novico, da je Nacionalni preiskovalni urad (NPU) na specializirano državno tožilstvo (STD) podal kazenske ovadbe zoper odgovorne v sanaciji bank, od katere je minilo že več kot 5 let. Ob tem v Društvu MDS upamo, da bo svoje postopke v najkrajšem možnem času pričelo tudi Računsko sodišče. Naj pa ob tem izpostavimo še novico iz sosednje Italije, ki je v novem sprejetem proračunu predvidela tudi milijardo in pol za povračilo izgub malim vlagateljem v bankah, s čimer je bilo dano tudi jasno sporočilo Evropski komisiji.

Spomnimo, časopisa Delo in Finance sta točno pred 20 meseci, natančneje, 24. marca 2017 objavila dodatne podrobnosti v zvezi s sanacijo slovenskih bank; takrat neposredno podrobnosti iz sodne odredbe (celotno odredbo so razkrile Finance), ki je očitno bila podlaga za izvedbo hišnih preiskav v Banki Slovenije, Banka Slovenije pa je v sodelovanju z Evropsko centralno banko (ECB) poskušala javnost prepričati, da je vse v najlepšem redu in da je krivda na strani vseh ostalih (tudi policije), če tega ne razumejo. V Društvu MDS ne bomo ponovno poudarjali kako so zadeve šokantne, ampak bomo samo izrazili upanje, da bo Banka Slovenije kot institucija sedaj prenehala krivdo valiti na druge in bo pravosodnim organom omogočila, da strokovno opravijo svoje delo.

 

Ljubljana, 25. december 2018


 

Poziv SDT k čimprejšnji proučitvi vloženih kazenskih ovadb NPU zoper vse odgovorne

Društvo MDS poziva STD, da v kar najkrajšem možnem času prouči vložene kazenske ovadbe NPU zoper vse odgovorne v Banki Slovenije, s katerimi bi se ta 'saga', ki se vleče že več kot 5 let, končala z epilogom, saj ima slovenska javnost upravičena pričakovanja, da bo izvedela, kaj vse se je zares dogajalo v Banki Slovenije ob 5 milijardni bančni sanacij z davkoplačevalskim denarjem in kdo je za očitno preplačilo odgovoren in kako bo ta denar povrnjen davkoplačevalcem?

 

Vlada RS naj bi končno izpolnila odločbo ustavnega sodišča

Nova Vlada Republike Slovenije je v sredini decembra 2018 sporočila, da je v pripravi zakon, ki bo sledil odločbi Ustavnega sodišča in je to ena od prednostnih nalog nove Vlade. Tako naj bi bil v januarju 2019 pripravljen osnutek, ki bo poslan v javno razpravo in naj bi bil končno sprejet v prvem četrtletju leta 2019.  Ali bo to res ali ne pa bo pokazal čas.

 

Glede na dejansko stanje sta po mnenju Društva Mali delničarji Slovenije možni le dve rešitvi:

  • hitra ureditev učinkovitega sodnega varstva z zagotovitvijo vpogleda v vse ključne podatke o prenehanju kvalificiranih obveznosti bank pred specializiranim sodiščem, z oblikovanjem senatov sodnikov iz več Okrožnih sodišč, zaradi zagotavljanja neodvisnega in pravičnega sojenja ter pravice do nepristranskega sodnika, s poudarkom na tem, da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka, da se taksa v tem postopku ne plača in da stroške morebitnih izvedencev krije država,
  • priprava odškodninske sheme z enostavnim postopkom poravnavanja pred sodišči. In kako naj bi ta shema izgledala? Republika Slovenija izda 15 ali 20 letne obveznice, ki kotirajo na organiziranem trgu, strošek izdaje pa bremeni Banko Slovenije, ki je kot vse kaže neupravičene ukrepe izrekla v prevelikem obsegu, glede na dejansko stanje. Tako bi po sprejemu poravnalne sheme tisti, ki nebi mogel počakati dospetja le te obveznice lahko  prodal, naravni kupci teh obveznic pa so pokojninski skladi, zavarovalnice in druge finančne institucije.

 

Spomnimo se, kaj vse je šlo narobe v bančni sanaciji 

Izraz "bančni izbrisi" je javnosti bolj poznan, sicer pa je šlo za prenehanje kvalificiranih obveznosti bank na podlagi odločb Banke Slovenije v skladu s tedaj veljavnim Zakonom o bančništvu (ZBan-1). Od prvih bančnih izbrisov torej mineva 5 let, nekdanji delničarji in imetniki podrejenih obveznic bank pa vse danes še vedno niso dobili in nimajo na razpolago učinkovitega sodnega varstva.

Ustavno sodišče je v odločbi št. U-I-295/13 z dne 19. 10. 2016 odločilo, da je bil 350.a člen ZBan-1 (varstvo delničarjev in upnikov v primeru odločbe o izrednih ukrepih) v neskladju z Ustavo  in Državnemu zboru (DZ) naložilo, da mora v šestih mesecih odpraviti ugotovljeno protiustavnost.

Čeprav je Ustavno sodišče DZ naložilo, da mora najkasneje v šestih mesecih (torej do maja 2017!) odpraviti ugotovljeno protiustavnost 350.a člena ZBan-1, ki se nanaša na odsotnost učinkovitega  sodnega varstva nekdanjih imetnikov, Vlada in DZ tega do danes še vedno nista storila. Predlog zakona o postopku sodnega varstva imetnikov kvalificiranih obveznosti bank (ZPSVIKOB), mora nekdanjim imetnikom omogočiti učinkovito sodno varstvo, zato v nadaljevanju navajamo glavne poudarke, ki so tako rekoč nujni, v kolikor se želi slediti odločbi Ustavnega sodišča in hkrati omogočiti, da imajo prizadeti pravice, ki so ustavno zagotovljene vsem državljankam in državljanom RS.

 

Razlaščenci sedaj upravičeno pričakujejo še hitrejše delovanje računskega sodišča, ki nima več pravnih zadržkov za revidiranje Banko Slovenije

5 let od bančne razlastitve 1/2 mio državljanov Republike Slovenije

Jutri, 18. decembra 2018, bo minilo 5 let od skrivnostne sanacije slovenskega bančnega sistema in z njo povezanih "bančnih izbrisov", ki so bili izvedeni v NLB, Novi KBM ter Abanki in nato še konec leta 2014 za takratno Banko Celje.

Glede na dejansko stanje sta po mnenju Društva Mali delničarji Slovenije (v nadaljevanju: Društva MDS) možni le dve rešitvi:

  • hitra ureditev učinkovitega sodnega varstva z zagotovitvijo vpogleda v vse ključne podatke o prenehanju kvalificiranih obveznosti bank pred specializiranim sodiščem, z oblikovanjem senatov sodnikov iz več Okrožnih sodišč, zaradi zagotavljanja neodvisnega in pravičnega sojenja ter pravice do nepristranskega sodnika, s poudarkom na tem, da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka, da se taksa v tem postopku ne plača in da stroške morebitnih izvedencev krije država,
  • priprava odškodninske sheme z enostavnim postopkom poravnavanja pred sodišči.

Zavedati se je treba, da:

  • kakršnokoli nadaljnje pasivno ravnanje lahko povzroči velike stroške na strani države zaradi kršitve pravice do sojenja v razumnem roku ter dostopa do sodišča v smislu učinkovitega sodnega varstva, in sicer z vlaganjem tožb pred domačimi sodišči ali Evropskim sodiščem za človekove pravice,
  • bi vzpostavitev odškodninske sheme doprinesla k hitri in učinkoviti rešitvi večine sporov, pri čemer bi bilo kljub temu treba vzpostaviti tudi učinkovito sodno varstvo, saj morajo imeti nekdanji imetniki kvalificiranih pravic bank pravico, da se odločijo, ali k poravnavi pristopijo ali ne,
  • bi vzpostavitev odškodninske sheme doprinesla k bistvenemu zmanjšanju obremenitve sodstva s tovrstnimi spori in s tem tudi stroške delovanja sodnega sistema.

Ljubljana, 17. december 2018

 

RAČUNSKO SODIŠČE BO REVIDIRALO BANKO SLOVENIJE

 

Društvo MDS je te dni prejelo odgovor Računskega sodišča Republike Slovenije, ki se zaveda pomembnosti morebitne revizije, hkrati pa v odgovoru ne navede natančne časovnice, kdaj naj bi to izvedel. V Društvu MDS upamo in si želimo, da bodo postopki stekli najkasneje v prvi polovici leta 2019. 

Torej po 5 letih in več milijard EUR vredni sanaciji bank, ki so jo plačali slovenski davkoplačevalci (izbrisani vlagatelji pa celo dvakrat, kot vlagatelji in še kot davkoplačevalci), ostajajo odprta najmanj naslednja vprašanja:

 

  • Kdo vse je morebiti vplival na pripravo in izbor metodologije?
  • Kako je potekal izbor izvajalcev in svetovalcev pri AQR in stresnih testih?
  • Kako so se vrednotile nepremičnine in terjatve?
  • Ali so bila vrednotenja v AQR res skladna z MSRP, kot ustno trdijo avtorji izbrisa, a tega nikoli niso podprli z nobenim dokumentom (pritožba Gorenjske banke, ki jo je objavila nacionalna televizija, izrecno trdi nasprotno)?
  • Kdo je določal sezname terjatev, ki so jih morale banke prenesti na Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB), in kdo je določal diskonte (Evropska komisija trdi, da jih je Banka Slovenije, ta pa trdi, da jih je Evropska komisija)?
  • Ali je Banka Slovenije ravnala po navodila tretjih oseb (uradnikov ECB, EK in drugih) tudi že v času sanacije, pa čeprav takrat ni bila del enotnega bančnega sistema ECB in posledično ECB niti nihče drug ni imel pristojnosti dajati kakršnih koli navodila Banki Slovenije?

 

VLADA REPUBLIKE SLOVENIJE NAJ BI KONČNO IZPOLNILA ODLOČBO USTAVNEGA SODIŠČA

 

Nova Vlada Republike Slovenije je te dni sporočila, da je v pripravi zakon, ki bo sledil odločbi Ustavnega sodišča in je to ena od prednostnih nalog nove Vlade. Tako naj bi bil v januarju 2019 pripravljen osnutek, ki bo poslan v javno razpravo in naj bi bil končno sprejet v prvem četrtletju leta 2019.  Ali bo to res ali ne pa bo pokazal čas.

 

SPOMNIMO SE, KAJ VSE JE ŠLO NAROBE V BANČNI SANACIJI

 

Izraz "bančni izbrisi" je javnosti bolj poznan, sicer pa je šlo za prenehanje kvalificiranih obveznosti bank na podlagi odločb Banke Slovenije v skladu s tedaj veljavnim Zakonom o bančništvu (ZBan-1). Od prvih bančnih izbrisov torej mineva 5 let, nekdanji delničarji in imetniki podrejenih obveznic bank pa vse danes še vedno niso dobili in nimajo na razpolago učinkovitega sodnega varstva.

Ustavno sodišče je v odločbi št. U-I-295/13 z dne 19. 10. 2016 odločilo, da je bil 350.a člen ZBan-1 (varstvo delničarjev in upnikov v primeru odločbe o izrednih ukrepih) v neskladju z Ustavo  in Državnemu zboru (DZ) naložilo, da mora v šestih mesecih odpraviti ugotovljeno protiustavnost.

Čeprav je Ustavno sodišče DZ naložilo, da mora najkasneje v šestih mesecih (torej do maja 2017!) odpraviti ugotovljeno protiustavnost 350.a člena ZBan-1, ki se nanaša na odsotnost učinkovitega  sodnega varstva nekdanjih imetnikov, Vlada in DZ tega do danes še vedno nista storila. Predlog zakona o postopku sodnega varstva imetnikov kvalificiranih obveznosti bank (ZPSVIKOB), mora nekdanjim imetnikom omogočiti učinkovito sodno varstvo, zato v nadaljevanju navajamo glavne poudarke, ki so tako rekoč nujni, v kolikor se želi slediti odločbi Ustavnega sodišča in hkrati omogočiti, da imajo prizadeti pravice, ki so ustavno zagotovljene vsem državljankam in državljanom RS.

 

KAJ POTREBUJEJO OŠKODOVANCI ZA UČINKOVITO PRAVNO VARSTVO

  • Cenitve, ki so bile podlage za vrednotenje premoženja bank morajo biti na vpogled v celoti, popolnoma necenzurirane; tako je povedalo že US (točka 123 obrazložitve U-I-295/13-260: "Pravovarstvene možnosti tožnikov bi bile učinkovite le ob možnosti polnega vpogleda v listine v zvezi z izbrisom ali konverzijo, s katerimi je razpolagala BS, po katerem jim mora ostati še zadosten čas za pripravo tožbenega zahtevka").
  • Sodna taksa za tiste, ki bi se odločili sprožiti postopek ne sme biti takšna, kot velja v odškodninskih postopkih, saj gre za tožbo proti državi in to še oseb, ki jih je država razlastila, sedaj pa morajo slednji po specialnem zakonu dokazovati, da je bila razlastitev neustrezna. Primerna bi bila taksa, ki velja za upravne spore (148 EUR na osebo).
  • Stranske intervencije ECB ne smejo biti dovoljene, saj Slovenija ob izvedenih ukrepih sanacije ni bila del enotne bančne unije.
  • Izvedenci v postopkih morajo biti strokovnjaki za vrednotenja po mednarodnih standardih (MSRP, MSOV) z ustreznimi licencami v RS, ne pa družbe iz tujine.
  • Izbor izvedencev pa bi moral potekati tako kot v ostalih takšnih postopkih v RS in nazadnje tudi tarife zanje morajo biti standardne.

 

Konec blokade Računskega sodišča – končno revizija vloge Banke Slovenije v bančnih izbrisih

Ustavno sodišče RS je z dne 06.11.2018 (številka sklepa U-I-168/17-28) ustavilo postopek ocene ustavnosti Zakona o Banki Slovenije (ZBS-1) in Zakona o dopolnitvi ZBS (ZBS-1C), ki ga je sprožila Banka Slovenije. S postopkom je Banka Slovenije blokirala Računsko sodišče, da slednje ni moralo opraviti revizije vloge Banke Slovenije v spornih izbrisih bančnih vlagateljev v decembru 2013. Društvo Mali delničarji Slovenije (Društvo MDS) pozdravlja novic o umiku blokade Računskega sodišča in ob tem upamo, da bo postopek revizije stekel v najkrajšem možnem času in bo zagotovljeno tudi polno sodelovanje revidiranca; Banke Slovenije.

 

Ljubljana, 08. november 2018


 

Poziv Računskemu sodišču

Društvo MDS ob tej novici poziva Računsko sodišče, da nemudoma pristopi k postopku revizije, saj odgovore na številna vprašanja čakamo že 5 let, med tem pa so prizadeti vlagatelji bili označeni z vsemi možnimi negativnimi predznaki, ki jih vedno znova ponavljajo ključni akterji izbrisov.

Po skoraj 5 letih in več milijard EUR vredni sanaciji bank, ki so jo plačali slovenski davkoplačevalci, ostajajo odprta najmanj naslednja vprašanja:

  • Kdo vse je morebiti vplival na pripravo in izbor metodologije?
  • Kako je potekal izbor izvajalcev in svetovalcev pri AQR in stresnih testih?
  • Kako so se vrednotile nepremičnine in terjatve?
  • Kdo je določal sezname terjatev, ki so jih morale banke prenesti na Družbo za upravljanje terjatev bank in po kakšnih diskontih?
  • Ali je Banka Slovenije ravnala po navodila tretjih oseb (uradnikov ECB in drugih) v času sanacije, pa čeprav takrat Banka Slovenije ni bila del enotnega bančnega sistema ECB in posledično ECB niti nihče drug ni imel pristojnosti dajati kakršnih koli navodila Banki Slovenije?

 

Za državljane naprodaj še danes

Medij: Večer (V žarišču) Avtorji: Timotej Milanov, (STA), Urban Červek, Srečko Klapš, (D. R.)Teme:  mali delničarji Datum: Sreda, 7. november 2018 Stran: 2

PRODAJA NLB IN BANČNA SANACIJA 

Za državljane naprodaj še danes V Podravju in Pomurju malo zanimanja za nakup delnic NLB. Fizične osebe lahko te kupijo še danes do 13. ure. Medtem je Evropsko sodišče za človekove pravice uvedlo postopek proti Sloveniji zaradi pravnega varstva izbrisanih malih delničarjev in obvezničarjev.

Kolikšen delež bo država preko Slovenskega državnega holdinga (SDH) prodala zasebnim vlagateljem, še ni znano, razpon znaša od 50 do 75 odstotkov deleža banke. Tudi cena delnice še ni določena. SDH je določil le razpon cene med 51,50 in 66 evri, točna cena bo določena po zaključku postopka, ko bo znano, kakšno je zanimanje za nakup. Fizične osebe morajo kupiti vsaj deset delnic, zanje pa vnaprej plačati po 66 evrov. Če bo cena nižja, bodo del denarja dobili nazaj. Končna cena delnice banke bo znana konec tega tedna, v sredini prihodnjega tedna naj bi delnice začele kotirati na Ljubljanski in Londonski borzi. Vsi posamezniki, ki bodo želeli vpisati delnice NLB, bodo morali najprej na banki odpreti trgovalni račun, za kar pa banka ne bo zaračunala stroškov.

Včeraj odgovorov na vprašanja o dosedanjem zanimanju malih delničarjev za delnice NLB, ki jim je namenjena desetina izdaje, iz NLB nismo dobili, saj do četrtka, ko se zaključi prodajni postopek, ne komentirajo poteka prodaje.

V Mariboru in Murski Soboti ni bilo gneče

Zanimanje za nakup delnic NLB smo pred mariborsko poslovalnico NLB, kjer so nam vljudno pojasnili, da informacij o prodaji delnic NLB ne dajejo in da na morebitne kupce ne moremo prežati v poslovalnici, včeraj preverili trikrat, a na kupca delnic nismo naleteli.

Murskosoboška poslovalnica Nove Ljubljanske banke je po obsegu poslovanja tretja najpomembnejša v celotni mreži banke, saj jo obiskuje več kot 20 tisoč komitentov NLB. V poslovalnici podatkov o zanimanju Pomurcev za nakup delnic NLB ne dajejo, v času našega obiska pred okenci, pri katerih so se interesenti lahko pozanimali o nakupu delnic, ni bilo večje gneče, so jih pa po neuradnih informacijah v večjem številu obiskovali v zgodnjih dopoldanskih urah. Gospa iz okolice Murske Sobote nam je s katalogom v rokah povedala, da se z možem zanimata za nakup delnic, vendar bosta zadevo še preučila do zadnjega dne, ko bosta sprejela končno odločitev. Druga gospa, s katero smo govorili ob odhodu iz poslovalnice, pa je povedala, da se je zanimala za nakup, a se naposled zanj ni odločila, kot pravi, predvsem zaradi negativne izkušnje pri nakupu delnic NKBM. 

Spomnimo, da država NLB prodaja zaradi zavez Evropski komisiji ob reševanju bank leta 2013, ko jih je država v spornem postopku razlastitve dotedanjih delničarjev in lastnikov podrejenih obveznic dokapitalizirala s proračunskim denarjem. V NLB, Novo KBM in Abanko je vložila 2,8 milijarde evrov, še okoli 800 milijonov je poniknilo davkoplačevalskega denarja v Factor banki in Probanki. Takrat je vlada Alenke Bratušek komisiji obljubila, da bo banko prodala. Sprva se je rok iztekel leta 2017, a je vlada Mira Cerarja dosegla njegovo podaljšanje do konca tega leta.

Več kot sto tisoč razlaščenih delničarjev in okoli dva tisoč imetnikov podrejenih obveznic bank je takrat država po nareku Evropske komisije in na podlagi sumljivih črnih bančnih scenarijev, ki se nikoli niso uresničili, izbrisala. Še več, izkazalo se je, da so banke kar naenkrat prekapitalizirane in dobičkonosne tudi zaradi zniževanja rezervacij za te scenarije.

So vlagateljem kršene človekove pravice?

Konec oktobra je Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) uvedlo postopek proti Sloveniji in vzelo pod drobnogled več vprašanj, povezanih z zagotavljanjem pravnih sredstev za male delničarje in imetnike podrejenih obveznic, katerih premoženje je bilo izbrisano v sanaciji bank konec leta 2013, je za STA potrdil odvetnik Miha Kunič.

V postopku je združenih osem primerov, ki naslavljajo širok spekter vprašanj, povezanih z zagotavljanjem ustreznih pravnih sredstev razlaščencem v izrednih ukrepih, ki jih je ob sanaciji bank izrekla Banka Slovenije. Kot je pojasnil Kunič, ki zastopa enega od tožnikov proti Sloveniji, postopek ne naslavlja samo pravnih sredstev iz zakona, ki bo na podlagi sodbe ustavnega sodišča zagotovil učinkovito sodno varstvo po izbrisih v podržavljenih bankah, ampak tudi vprašanja pravice do spora pred registrskimi sodišči in do upravnega spora glede ukrepov Banke Slovenije, do katerih so trenutno upravičene le banke. Sklep ESČP o uvedbi postopka proti Sloveniji je Kunič dobil v ponedeljek, na njem pa je datum 25. oktober.

Kot je znano, je ustavno sodišče oktobra 2016 odločilo, da določbe zakona o bančništvu, ki so bile podlaga za izbris kapitala in podrejenih obveznosti bank ob izrednih ukrepih Banke Slovenije konec leta 2013, niso v neskladju z ustavo, razen člena, ki nekdanjim imetnikom ni omogočil ustavno skladne uveljavitve pravice do sodnega varstva za vse morebitne že vložene in bodoče odškodninske tožbe proti Banki Slovenije. Ustavno sodišče je ob tem naložilo državnemu zboru, da mora do maja lani zakonodajo uskladiti tako, da bodo izbrisani imetniki kvalificiranih obveznosti v bankah upravičeni do učinkovitega sodnega varstva, a se to vse do danes ni zgodilo.

Syndicate content

portalov

Tuje novice iz regije

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.