Slabi krediti so posledica krize
NatisniMedij: Gorenjski glas
Avtorji: Bogataj Boštjan
Teme: Mali delničarji
Rubrika / Oddaja: GG
Datum: 30. 06. 2009
Stran: 13
Matjaž Kovačič, predsednik uprave Nove KBM Boštjan Bogataj Nova Kreditna banka Maribor je sredi meseca v središču Kranja v skladu s strategijo bližanja ponudbe banke svojim komitentom odprla novo podružnico. Ob tej priložnosti smo Matjaža Kovačiča, predsednika uprave Nove KBM, povabili k pogovoru. Najprej nas zanima odločitev za vstop na nasičen bančni trg v Kranju. Najbrž ste opazili, da je samo v okolici vaše nove podružnice še pet drugih bank. Zakaj torej odprtje enote v Kranju? "Zagotovo je trg nasičen, vendar imamo na Gorenjskem veliko komitentov, med njimi prevladujejo pravne osebe. Že to je zadosten razlog za širitev naših podružnic in poslovalnic, sicer pa smo si pred časom zastavili strategijo, da v vseh upravnih središčih odpremo podružnice. Čeprav smo lastniki Poštne banke Slovenije in smo zaradi tega prisotni skoraj po celi Sloveniji, pa je kompleksnost storitev v mreži Nove KBM večja kot v mreži Poštne banke." Ali strategija nalaga nove širitve Nove KBM na Gorenjskem? "V načrtu imamo odprtje poslovalnice ali dveh, saj želimo biti tudi fizično bližje našim komitentom,' odročne j še dele pa bomo tako kot do sedaj pokrivali prek Poštne banke Slovenije." Svet je v času ene največjih gospodarskih kriz. Spominjamo se, da ste že pred meseci trdili, da velikega kreditnega krča, velike kreditne krize ni. Gospodarstvo pa ima danes največ težav zaradi likvidnosti. Kako jim lahko pomagate v Novi KBM? "Nisem trdil, da kreditnega krča ni, vendar tako dramatično, kot se je prikazovalo stanje na tem področju, nikakor ni bilo in ni niti danes. Podjetja potrebujejo posojila predvsem zaradi upada njihovih prihodkov in ne zato, ker banke ne bi bile sposobne podpirati njihovih novih razvojnih projektov. Drži pa, da se banke, ki niso domicilno slovenske (lastniško v slovenskih rokah), do določene mere umikajo z našega trga, zmanjšujejo svoja tveganja in je zato pritisk na kreditiranje na slovenske banke toliko večji. Že lani oktobra smo najavili in objavili naš pogled na krizo, po katerem moramo banke odigrati odgovorno vlogo in omogočiti financiranje gospodarstva. To v Novi KBM uspešno izvajamo. Podatki kažejo, da smo v prvih štirih mesecih zagotovili skoraj 35-odstotni delež vseh novih kreditov, ki so bili odobreni v sloven : skem bančnem sistemu. To je na dolgi rok nevzdržno, zato upam, da se bodo tudi druge banke aktivneje vključile v kreditiranje gospodarstva." V kolikšni meri vam bo pomagala pred kratkim objavljena jamstvena shema? Jo boste sploh koristili? "Seveda. Menim, da bo jamstvena shema v veliko pomoč bankam, vendar je razdeljena na nove posle in obnavljanje obstoječih poslov. Vprašanje je, koliko je danes kvalitetnih novih projektov, ki jih je vredno znotraj jamstvene sheme podpreti." Izraza tajkunski kredit pred dobrim letom in pol najbrž niste niti poznali, danes Banka Slovenije trdi, da jih je v slovenskih bankah za 1,6 milijarde evrov. Kaj tajkunski krediti pomenijo za vaše poslovanje? "Težko je definirati t. i. tajkunske kredite. Najbližje mu je definicija kredita, ki je bil dan podjetju, ki je bilo ustanovljeno s strani uprave tega podjetja za njegov prevzem. Takšnih kreditov je bilo pri nas relativno malo, seveda pa se pod ime tajkunski kredit tlačijo tudi vsi krediti za finančne holdinge. Vendar je njihov osnovni posel nakup in prodaja podjetij oziroma deležev v njih. V nekem obdobju smo se v Novi KBM odločili, da bomo opravljali tudi tovrstne storitve, saj jih poznajo banke povsod po svetu. Holdingi in njim podobni igralci na trgu, ki najemajo preveč kreditov glede na svoj kapital, pa predstavljajo povečano tveganje, zato tudi obstajajo bančni predpisi, po katerih vsako takšno posojilo bolj obremenjuje kapital banke." Koliko takšnih posojil je v masi vseh posojil Nove KBM? "Odvisno od definicije. Mi mislimo, da jih je za okoli petdeset milijonov evrov, kar je glede na 4,5 milijarde evrov bilančne vsote malo,'<če bi prišteli še vse holdinške kredite, je vsota nekoliko večja, torej na ravni petih odstotkov bilančne vsote (okoli 230 milijonov evrov, o. p.)." Bi vam tajkunske kredite nadzorniki oziroma lastniki lahko šteli v minus? "Šlo je za povsem običajno poslovanje. Ob tem je treba poudariti, da smo v tem delu kreditiranja izpostavljeni manj, kot znaša naš tržni delež na slovenskem bančnem trgu." Sprašujemo zato, ker se bliža skupščina lastnikov, ki je letos v mnogih slovenskih velikih podjetjih najprej zamenjala nadzornike, nato še upravo. Tajkunski krediti so lahko priročen naboj za odstavitev ... "To ne bi mogel biti razlog. Lastnik ima sicer vedno pravico upravi povedati, ali delo opravlja dobro ali ne oziroma ji zaupa ali ne. To nam je dano s funkcijo. Menim, da je treba kakovost vodenja presojati v celoti, v daljšem časovnem obdobju, ne pa po posameznem primeru. Sam bi, tako kot marsikateri kolega v upravi po vsem svetu, danes drugače reagiral s svojimi naložbenimi aktivnostmi. Če bi se zmotili le pri nas, vendar se je očitno motil ves svet, bi šlo za povsem objektivno dejstvo. Seveda slabi krediti niso nič dobrega, vendar so tu zaradi krize." Se je na področju vodenja politike bančnega servisiranja v Novi KBM v zadnjem letu zaradi krize močno spremenilo? "Težje je za obe strani, tako za nas kot komitente. Mi smo seveda bolj previdni, saj moramo tako ravnati zaradi težje situacije, tudi virov financiranja je manj. Po drugi strani so tudi klienti v večjih težavah, bolj potrebujejo našo podporo kot prej. Spoznanje, da moraš po 12 letih konstantne rasti resno zarezati v svoje poslovanje, zato da preživiš, je zelo težko. Tudi psihološki element soočanja s krizo je pomemben, saj bo tisti, ki se je bo prej zavedal in prej začel delati na tem področju, bolje izšel iz krize." Kako poslujete v vaši banki? Dobro tržite produkte? "Danes ni težko prodati bančnega produkta, danes je težje dobro prodati, kar pomeni varno, likvidno in podobno. Kaj nam bo prinesla prihodnost, danes ne ve nihče, zanesemo pa se na sposobnosti sodelavcev." Kje se kriza najbolj pozna? "Najbolj prizadeti dejavnosti sta industrija finančnih holdingov in gradbeništvo, seveda tudi klasična industrija. Seveda bo šlo prvima dvema kmalu po vzponu klasičnega realnega sektorja veliko bolje, tako kot v časih pred letom 2009." Menite, da smo že dosegli gospodarsko dno? Borzni indeksi so že začeli rasti. "Skok na borzi je bil v zadnjih dveh mesecih enormen. Vedno je tako, da najprej padejo borze, nato gospodarstvo, sedaj gre obratno. Z zamikom, seveda. Vse pa je odvisno od končnega povpraševanja, ki voz lahko potegne naprej. Menim pa, da bo še nekaj časa industrijska proizvodnja na nižji ravni, kot smo je bili vajeni leta 2007 in 2008. Vprašanje je, koliko časa bo trajalo to mirovanje, ko se bodo tudi prerazporejale kapacitete. Nekateri bodo propadli, drugi rasli. Želim si, da bomo rasli tudi v Novi KBM, da bodo naša industrijska podjetja preživela, saj nekatera tuja nikakor ne bodo. To je element, ki zagotavlja našim ljudem delo in plačilo. Če banke pri tem ne bomo pomagale, bomo ostali le dežela potrošnikov tujih produktov." Matjaž Kovačič, predsednik uprave Nove KBM: "Težko je definirati t. i. tajkunske kredite. Najbližje mu je definicija kredita, ki je bil dan podjetju, ki je bilo ustanovljeno s strani uprave tega podjetja za njegov prevzem. Takšnih kreditov je bilo pri nas relativno malo." flfj^-^ Ob javni prodaji je bila delnica Nove KBM (KBMR) vredna 27 evrov, le nekaj tednov kasneje so kupci zanjo morali odšteti tudi 44 evrov, sedaj je vredna približno 14 evrov. Kdaj menite, da bo delnica znova na izhodišču? "Napovedi v skladu s pravili Ljubljanske borze ne smem dajati. Če pa primerjamo trenutne cene delnic naše banke s primerljivimi delnicami bank v Evropi, pa lahko rečem, da smo na zgornjem robu. Zadovoljni smo tudi zaradi stabilnega lastništva banke (banka ima prek 102 tisoč lastnikov), prepričan sem, da odločitve za nakup ne bo nihče obžaloval," pravi Matjaž Kovačič. Delnica Nove KBM se je pred tedni vključila v prvo kotacijo Ljubljanske borze. "To je bil naš namen že ob uvrstitvi na borzo, je zaključek projekta javne ponudbe," pravi Kovačič. Vključenost v prvo kotacijo je tudi za male delničarje zelo koristna, saj se tuji vlagatelji prej ozrejo po njej, zato lahko pričakujemo večjo likvidnost delnice in posledično večje povpraševanje. To lahko blagodejno vpliva na ceno, prav gotovo pa tudi na zaupanje delničarjev. Kdaj in kako se bo to odrazilo na ceni, je danes nemogoče napovedovati.
