Sedem palčkov za Evropo

Natisni

Medij: 7 dni
Avtorji: Zvonar Predan Darka
Teme: Mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Ostalo
Datum: 03. 06. 2009
Stran: 7
 

Predsednik, ustava in (ne)tresoče se roke. Tresoči se mali delničarji in oboževalci Susan Boyle. Darka Zvonar Predan Dolgočasna in nezanimiva. Tako je volilno kampanjo za nedeljske evropske volitve v Sloveniji ocenila večina analitikov, medtem ko se glavnina politikov z najrazličnejšimi prijemi še trudi spraviti na volišča svoje volivce. Prognoze za volilno udeležbo niso najboljše, vsekakor pod 50 odstotki. Zadnje še dovoljene javnomnenjske ankete so potrdile primat Pahorjevih SD in Janševe SDS, ki je po nekaterih izsledkih celo prevzela vodstvo, vse drugo je pri odgovoru na vprašanje, katerih sedem palčkov bodo slovenski volivci poslali k Sneguljčici v Bruselj, še odprto. Nezanimivo? Kakor za koga. In kje je Slovenija v združeni Evropi oziroma v EU? Delček odgovora lahko razberemo iz poročila o življenjskem standardu, ki ga je objavil evropski statistični urad Eurostat. Tretjina prebivalcev EU si leta 2007 ni mogla privoščiti nepričakovanih izdatkov, v Sloveniji pa se je s tem problemom spopadalo 42 odstotkov prebivalcev. Nepričakovanih izdatkov si ni moglo privoščiti 63 odstotkov Latvijcev in Madžarov, sledi Poljska s 54 odstotki, pa samo 18 oziroma 19 odstotkov Švedov oziroma Dancev. Poleg tega sedem odstotkov državljanov EU ni bilo zmožnih pravočasnega plačevanja položnic, trije odstotki pa ne rednega odplačevanja kreditov in najemnin. Največji delež prebivalcev, ki zaradi šibkejšega finančnega stanja niso mogli pravočasno poravnati rednih mesečnih računov, je na Madžarskem (18 odstotkov), na Poljskem (17), v Grčiji (16) in v Sloveniji (11 odstotkov) . Boljše seje Slovenija odrezala pri avtomobilih, znašla se je med državami z najnižjim deležem gospodinjstev, ki si ne morejo privoščiti avtomobila. Ste pričakovali kaj drugega? Ko merijo moči veliki, ni kaj dosti prostora za male. Zato so v tem predvolilnem času Združeni Zeleni na državni zbor in predsednika republike Danila Turka naslovili pobudo za ustanovitev medijskega ombudsmana. Nosilec njihove liste in predsednik Zelenih Slovenije Vlado Čuš je kot razlog navedel razlikovanje med parlamentarnimi in neparlamentarnimi strankami v medijih in anketah. Mnogi menijo, da upravičeno. Kako bo z medijskim ombudsmanom, se še ne ve, se je pa predsednik Turk minule dni javno ukvarjal s premišljevanjem o spremembah ustave in pri tem naletel v politiki in medijih na neprimerno prijaznejši sprejem kot pred njim Janša s svojimi desetimi ustavnimi tezami. Odziv je bil v glavnem ugoden, kajti predsednik je le predsednik. Brez že ponarodelih opozoril o nujnosti tresočih se rok pri spreminjanju vrhunskega pravnega akta države pa pri nekaterih vseeno ni šlo. Se bodo tresle tudi roke, ki bodo odpirale kuverte v primeru zloglasnega falcona, podedovanega iz nekih drugih predsedniških časov? Javni razpis za oddajo nesrečnega falcona je bil objavljen 22. maja, na njem lahko sodelujejo domače in tuje pravne osebe, ponudbe v zaprtih kuvertah pa bo sprejemalo ministrstvo za obrambo, in to do 15. junija. Neko drugo letalo oziroma njegova tragična nesreča je celih 28 let vznemirjala del Slovenije oziroma Slovence, ki so v njej izgubil bodisi svojce bodisi prijatelje in znance, njihovi posmrtni ostanki pa so ostali v skalovju Korzike. Po skoraj teh desetletjih so zdaj svojci na žalni slovesnosti na ljubljanskih Žalah le pokopali posmrtne ostanke umrlih sorodnikov. Nekaj tresenja je bilo tudi med delničarji, ki pa so že navajeni borznih nihanj v teh negotovih časih. Tako se je trgovanje na Ljubljanski borzi po rasti v začetku tedna konec tedna spet končalo s padcem tečajev, v primerjavi s tednom poprej so se najbolj pocenile delnice Pivovarne Laško, Petrola in Mercatorja. Tresli pa so se, seveda od jeze in ogorčenja, mali delničarji, potem ko sta uprava in nadzorni svet Pivovarne Laško preklicala sklicano skupščino. Seveda zato, da prvega moža pivovarne Boška Šrota in njegovih interesov, potem ko je Urad za varstvo konkurence 57-odstotnima lastnikoma pivovarne Infond Holdingu in CPM odvzel glasovalne pravice, nasprotna stran ne bi preglasovala. Med malimi delničarji so na račun Šrota in njegovega kroga padale ostre besede o podlem, banditskem ravnanju, potem pa je padla še odločitev, da skupščina bo. Pobudo je dal predsednik Vseslovenskega združenja malih delničarjev, med drugimi pa jo je podprla paradržavna Kapitalska družba, Kad. "Svojo" skupščino so mali delničarji izpeljali kar na stopnicah laškega kulturnega centra in na njej zavrnili vse predlagane sklepe vodstva in nadzornikov. Zdaj se krešejo mnenja, ali si je Boško Šrot s preklicem skupščine zabil avtogol ali ne, nadaljevanke o vzponu ali padcu pivovarskega in tudi medijskega barona pa še zdaleč ni konec. Ena zadnjih epizod v njej je bila namenjena temu, da Nova Kreditna banka Maribor (NKBM) Infond Holdingu ni podaljšala približno 3,5 milijona evrov posojila, ki ga je ta zavaroval za pet milijonov evrov delnic Pivovarne Laško. Obenem naj bi bila NKBM pozvala holding, naj v osmih dneh poplača posojilo, sicer bo sprožila postopke izterjave. Tresli so se tudi oboževalci 48letne Škotinje Susan Bovle, "grde račke", ki sta jo njen pevski talent in glas izstrelila med zvezde. V sobotnem finalu britanske bitke talentov jo je nepričakovano resda premagala skupina mladih plesalcev Diversitv, tako da je pristala na drugem mestu, a pevska kariera, pravijo poznavalci, ji je zagotovljena. Če ne v združeni Evropi, pa v Ameriki. ■