Ekonomske spodbude Janševe vlade za "tajkunizacijo" Slovenije

Natisni

Medij: Dnevnik
Avtorji: P. D.
Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih
Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik
Datum: 22. 05. 2009
Stran: 21
 

Ob kritikah SDS o dvoličnosti vladajoče politike pri »protitajkunski« politiki ne gre spregledati, da je ekonomske spodbude za najbolj razvpite menedžerske odkupe, ki smo jim bili priče v zadnjih letih, dala vlada Janeza Janše. • Decembra 2004 je spremenila tako imenovano Mramorjevo davčno zakonodajo, tako da se je za 60 odstotkov znižala davčna osnova od kapitalskih dobičkov pretežnih lastniških deležev, torej efektivno s 50 odstotkov na 20 odstotkov. Ta odločitev je bila v prid le najbogatejšim. • Janševa vlada je avgusta 2005 nepregledno in za državo škodljivo prodala tretjino Mercatorja Pivovarni Laško in Istrabenzu. Bilance poslovanja Istrabenza in Pivovarne Laško razkrivajo, da bi se Igor Bavčar in Boško Šrot brez tega veliko težje lotila konsolidacije lastništva, saj bi bil njun kreditni potencial bistveno nižji. • Do četrtinskega deleža v Pivovarni Laško je Infond Holding prišel februarja 2006, ko je Sod dobrih 7 odstotkov pivovarne zamenjal z Infondovim 6odstotnim deležem v Intereuropi in 1 1 -odstotnim deležem v Impolu 2000. Istega leta sta državna NKBM in njena družba za upravljanje Šrotu prijaznemu lastniku prodala petino Infond Holdinga. Danes sta lastnika teh delnic Šrotov Center naložbe in Fructal. • Takratni opozicijski poslanec in sedanji gospodarski minister Matej Lahovnik je leta 2006 predlagal spremembe zakona o prevzemih, ki bi onemogočale zastavo delnic za najetje posojil za nakup podjetij, toda njegovega predloga vladna koalicija ni vključila v zakonodajo. • tvegana posojila, s katerimi so nekateri menedžerji v zadnjih letih izpeljali lastniške konsolidacije, so odobravala zlasti vodstva državnih bank, ki so bila tako kot nadzorni sveti teh bank imenovana v času Janševe vlade, pd