Veselinovičev odhod ne bo povzročil vladne krize

NatisniNatisni

Medij: Delo
Avtorji: Starič Tanja,Belović Mario
Teme: Sklici skupščin delniških družb
Rubrika / Oddaja: Naslovna stran
Datum: 20. 05. 2009

Stran: 3

Po odločitvi nadzornega sveta NLB Križanič: Najprej skupščina NLB in nov nadzorni svet, nato javni razpis - Opozicija: Politični pritiski - Golobic: Banka ni ladja v lasti države, ki sojo ugrabili pirati Ljubljana - Odločitev nadzornega sveta NLB, da sprejme odstop predsednika uprave Draška Veselinoviča, je, sicer previdno, komentirala tudi vladajoča politika. Minister za finance Franc Križanič je poudaril, da je sprejeti odstop v skladu s pristojnostmi nadzornega sveta. Pričakuje, da bo v kratkem sklicana skupščina, ki bo imenovala nov nadzorni svet, ta pa naj bi -z javnim razpisom -v najkrajšem mogočem času imenoval tudi novo upravo NLB. »Verjetno bodo največji lastniki lahko komentirali, kdo je zanje sprejemljiv,« je dodal Križanič. Minister za finance pa ni hotel komentirati govoric o morebitnih novih kandidatih za prvega človeka NLB. Milan M. Cvikl je, denimo, na novinarsko vprašanje, ali se bo prijavil na razpis, odgovoril: »Nikoli ne reci nikoli.« »On je svobodna oseba in to lahko naredi,« je na kratko dejal Križanič, minister Gregor Golobic (Zares) pa podobno: »Svoboda misli je v Sloveniji zagotovoljena.« Prav tako Križanič ni odgovarjal na vprašanja, ali se je v resnici sestal z nadzorniki NLB pred ponedeljkovim sestankom in jih prepričal, da Veselinovičev odstop sprejmejo. Ministrica Katarina Kresal pa je menila, da bi moral Križanič svojo domnevno vlogo pri odločitvi nadzornega sveta pojasniti; na vprašanje, ali je šlo za politični pritisk, pa je dejal: »Pristojnost in odgovornost za takšno odločitev je stvar nadzornega sveta. Jaz pač upam, da vsak nadzorni svet deluje strokovno, kaj več pa bi bile špekulacije.« Opozicija je, kot po navadi, ostra. »Odstop je posledica političnih pritiskov,« meni nekdanji minister za gospodarstvo iz vrst SDS Andrej Vizjak. »Tako, kot je prišel na mesto predsednik uprave, tako je tudi odšel. Politika je odločila, da je to mesto zasedel, in politika je odločila, da naj s tega mesta odide. To je žalostno, saj gre za izjemno pomembno finančno institucijo.« Gregor Golobic pa je poudaril, da je država večinski lastnik te banke. »Banke niso ladje v državni lasti, ki so jih zaplenili somalski pirati. Nekateri bi očitno to radi, vendar vlada tega ne more dopustiti. Prav je, da bi se sprijaznili s tem, da je predpostavka kapitalizma, o kateri ti Milan m. Cvikl ljudje radi govorijo, spoštovanje lastninskih pravic. Ampak tudi država, dokler je lastnica, ima pravice in tudi odgovornost. In če ne opravlja vloge, ki jo zakon predpisuje največjemu lastniku, potem se vmešava nekdo drug. Gre za legitimne interese zavarovanja premoženja države in za davkoplačevalski denar!« je poudaril Golobic. Kaj bo s spornim posojilom? Katarina Kresal meni, da je bilo »korektno in etično, daje Veselinovič ponudil svoj odstop, saj je s tem prekinil žgočo politično debato. Žal pa istega koraka niso zmogli preostali člani uprave, čeprav so vse odločitve sprejemali soglasno.« Kresalova se ne strinja, da je Veselinovič odstopil zaradi reprogramiranja kredita Infond Holdingu, temveč zato, ker je ocenil, »da politična gonja resnično škodi kredibilnosti banke«. Podaljšanje spornega kredita bo sicer kmalu spet na dnevnem redu, a se v vladi strinjajo, da so tokrat pravila igre jasnejša. Kresalova je povedala, da »težko ocenjuje, kaj bosta glede reprogramiranja storila nadzorni svet oziroma uprava«. »Res pa je, da so se zakonske podlage za izdajo jamstev v tem času spremenile, in vse kaže na to, da bo verjetno odločitev tokrat drugačna,« je dodala Kresalova. Gregor Golobic pa meni, da je »vlada sprejela nedvoumna stališča, in pričakujemo, da jih bodo organi banke upoštevali«. Razpis da ali ne Medtem ko minister Matej Lahovnik vztraja, da je javni razpis najboljša možnost za iskanje novega predsednika uprave NLB, ministra Gregor Golobic in Mitja Gaspari poleg te omenjata še druge, v svetu uveljavljene prakse. Kresalova meni, da so na voljo »javni razpisi, neposredna pogajanja in neposredni izbori«, odločitev pa prepušča presoji nadzornega sveta in dodaja: »Predvsem si želim, da bi največja slovenska banka čim prej dobila stabilno vodstvo. Vsi ti viharji ji zagotovo ne koristijo, predvsem ne v času izdaje obveznic za 2,5 milijarde evrov.« Tanja Starič, Mario Belovič Kandidati za nove nadzornike NS NLB je po naših podatkih sprejel predlog šestih kandidatov za novi nadzorni svet, o čemer bo odločala skupščina 30. junija. To so: Stojan Petrič, predsednik uprave Kolektorja, ekonomist Rasto Ovin, Marko Simoneti (nekdanji predsednik uprave Ljubljanske borze), Gregor Dolenc, nekdanji predsednik NS NLB, Branko Drobnak iz Poteze in Boris Škapin, strokovnjak za mednarodne finance. V. T. »Kar je žalostno,« nadaljuje Andrej Vizjak, »saj gre za izjemno pomembno finančno institucijo.« Ta bi se danes morala ukvarjati s kreditiranjem gospodarstva, se pa v tem peskovniku »politično kupčka in igra«. Vizjak meni, da morata uprava in nadzorni svet (NS) ravnati predvsem odgovorno, strokovno in v skladu z usmeritvami lastnikov. To pa se verjetno ni zgodilo, saj v tem primeru ne bi bilo tako različnih izjav vodilnih v Zaresu in LDS glede Veselinovičevega ravnanja, je še prepričan. Nekdanji minister pričakuje, da bo zdajšnja oblast legalizirala reprograme »tajkunskih posojil«. Vodja poslanske skupine SD Bojan Kontič težko sodi o pravilnosti Veselinovičevega odstopa in razlogih, ki so do tega pripeljali. »Odločitev predsednika uprave je bila takšna, da je ponudil odstop, NS je to sprejel, vsaka razprava o tem ne bi imela nobene dodatne vrednosti.« Pozornost je po Kontičevem mnenju treba usmeriti v izbiro novega vodstva in v to, da se »banka ukvarja z vsebino, za katero ima pooblastila«. Odločitev o ponovnem reprogramiranju kreditov Infondu Holdingu je v pristojnosti banke, pravi Kontič in upa, da »bodo ravnali prav«. Očitke opozicije o političnih pritiskih na nadzorni svet zavrača, ker je prepričan, da »opozicija to počne iz lastnih izkušenj, iz časov ko je vodila državo, bolj kot pa jo je upravljala«. Predsednika Desusa Karla Erjavca je odločitev nadzornikov NLB presenetila, a je po njegovih besedah povsem pravilna. »Zadovoljen sem, ker je nadzorni svet banke sprejel takšno odločitev, mislil sem, da ne bo tako, odstop je pravilen zlasti zato, ker [Veselinovič] ni ravnal v duhu vlade, kjer smo bili proti reprogramiranju kreditov za konsolidacijo lastništva.« Erjavec je prepričan, da bi zaradi tega morala odstopiti vsa uprava, in pričakuje, da novo vodstvo banke kreditov ne bo podaljšalo, ker bi bilo to »zelo nenavadno«. Očitke opozicije, da je pri odstopu šlo za politične pritiske na nadzorni svet, zavrača: »Ne, gre za to, da je vlada oziroma država prek vlade, odgovorna za stanje v NLB, pri odstopu pa ne gre za politične pritiske, ampak za to, da država želi vpliv in če gre za reprogramiranje 'tajkunskih posojil', je prav, da je vlada reagirala.« Predsednik SLS Radovan Žerjav meni, da je sprejetje Veselinovičevega odstopa »razumna in logična poteza nadzornega sveta«. Kako bo odstop vplival na razmere v koaliciji, težko komentira. »Ker je to bil velik spor, je vprašanje, kako se bodo zdaj dogovorili o imenovanju novega predsednika uprave.« Žerjavu se politično kadrovanje na takšna mesta ne zdi sporno - pod pogojem, da je izbrana oseba poleg tega, da je politik, tudi velik strokovnjak. To, da bodo nadzorniki sprejeli odstop, je bilo pričakovano, je dejal predsednik SNS Zmago Jelinčič, saj so bili »politični pritiski močni že od začetka, koje bil Veselinovič postavljen na to mesto«. Kako bo odločitev NS vplivala na koalicijo, ne ve. »V koaliciji je tako čudno, malo se prerivajo sem, malo tja, nihče ne ve natančno, kdo kje je in kaj kdo dela. Res je, da bo koalicija zdržala, kajti pri izrednih volitvah gospodje izgubijo svoje položaje in ne ve se, ali bi še prišli nazaj.« Mario Belovič ANDREJ VIZJAK

AttachmentSize
4004148.pdf297.09 KB

portalov

Tuje novice iz regije

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.