Rešiteljev še ni
NatisniMedij: Delo - FT Avtorji: Tekavec Vanja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Priloga FT Datum: 24. 08. 2009 Stran: 2
Revizija
Tudi prejšnji teden se je zapletalo in razpletalo na različnih gospodarskih frontah, a pravega razpleta (ali vsaj luči na koncu predora) marsikje v tem hipu še ni videti. Začenši z reševanjem murskosoboške Mure, unovčevanjem bančnih jamstev v tajkunskih podjetjih, iskanjem kandidata za vodenje Nove Ljubljanske banke in še bi lahko naštevali. Niti ena od omenjenih gospodarskih zgodb prejšnji teden še ni dobila pravega epiloga in ga, kot kaže zdaj, morda tudi še nekaj časa ne bo. Približno tako je tudi z optimizmom, ko gre za vprašanje okrevanja domačega gospodarstva. Tema je postala aktualna zlasti v prvih dneh preteklega tedna, ko so iz več pomembnih svetovnih držav začeli prihajati prve informacije o morebitnih znakih okrevanja.
Te zdaj menda že čutijo kar v petih od desetih gospodarskih sil, od katerih je močno odvisno tudi naše gospodarstvo, vendar to še ne pomeni takojšnjega okrevanja slovenskega gospodarstva, so prejšnji teden svarili domači gospodarstveniki in ekonomisti. Po mnenju priznanega ekonomista Veljka " Boleta hitrega oživljanja domačega gospodarstva ne gre pričakovati pred letom 2012, pa tudi na prva pozitivna znamenja bo treba, kot pravi Bole, še počakati. Še več. Po Boletovem mnenju nas najhuje šele čaka, in sicer v tretjem in četrtem četrtletju letos, ko bi domače gospodarstvo lahko doletela najnižja medletna stopnja rasti. Da za optimizem še ni pravega razloga so prejšnji teden potrdili tudi domači statistiki. Kot so sporočili, industrijska proizvodnja še naprej pada, stevtlo brezposelnih raste, vse bolj se povečuje tudi plačilna nedisciplina podjetij.
Ta je močna predvsem v gradbeništvu in v trgovini, vse bolj se seli tudi v druge storitvene panoge. Zato ni čudno, da se marsikateri samostojni podjetnik raje odloči zapreti podjetje, preden bi prišlo do najhujšega. »Odločil sem se, da zaprem podjetje. Ta hip smo namreč v plusu in vsi računi so plačani, kar je tudi edini razlog, da ga zaprem zdaj,« mi je prejšnji teden dejal nepremičninski posrednik, ki v svoji panogi že dolgo gleda le mrtvilo. Še bolj (kot prej) se je zapletalo na osi Pivovarna Laško-država-Boško Šrot. Temperatura narašča zlasti pred prihajajočo skupščino Pivovarne Laško, na kateri bi rade glasovale tudi banke, česar pa si več kot očitno ne želi nekdanji prvi pivovar Boško Šrot. In medtem ko banke z zasegi delnic pivovarne prodirajo vse globlje v pivovarstvo, se povečuje tudi število takšnih in drugačnih tožb, s katerimi poskuša Šrot to preprečiti.
Na dnevnem redu avgustovske skupščine bo namreč tudi predlog revizije poslov v času, ko jo je še vodil Šrot ter imenovanje novih nadzornikov Pivovarne Laško, zato je nekdanji prvi pivovar samo v preteklem tednu na šestih okrožnih sodiščih vložil šest začasnih odredb za blokado glasovalnih pravic bank. A to je šele začetek, kajti Šrot napoveduje, da jih bomo (tožb namreč) v prihodnje videli še več. Kar se 1 zdi razumljivo. Banke dolgoročno pač ne želijo biti lastnice podjetij, in ko bodo začele iskati kupce, bo pivovarno in deleže v njej pač težko dobiti nazaj.
Tega se dobro zaveda tudi Šrot,"ki se je v slogu manevra »bolje napasti kakor čakati« odločil za prvo opcijo. Z morebitnimi tožbami Infonda se bo, kot kaže, ukvarjal novi predsednik uprave Nove Ljubljanske banke, ko ga bo ta dobila. Na kadrovskih stavnicah visoko kotira zlasti nekdanji dolgoletni šef Abanke Vipa Aljoša Tomaž, ki je nedavno odstopil z mesta člana uprave KD Group, še vedno pa vodi njegovo banko za bogate (KD Banka). Iskanje novega predsednika uprave NLB je sicer v pristojnosti kadrovske komisije NS NLB, ki naj bi predvidoma danes preostalim članom NS sporočila, kdo se je prijavil na razpis za novega predsednika uprave, povsem mogoče pa je tudi, da bo komisija nadzornemu svetu predlagala tudi že imenovanje predsednika uprave. Še drugače: pri NLB je mogoče še prav vse.
Enako, kot kaže, velja za Zavarovalnico Triglav, ki je po najmanj dveh poskusih imenovanja še vedno brez novega predsednika uprave. Med favoriti se še vedno omenja direktorja ljubljanske območne enote Triglava Matjaža Rakovca, o čemer bi bil lahko govor na današnji seji nadzornega sveta Triglava. Prav vse je še mogoče tudi v murskosoboški Muri, ki naj bi jo po najnovejših informacijah vendarle začeli reševati septembra. Informacij o tem je bilo prejšnji teden res toliko, da se je na trenutke zdelo, kot da je v vsaki slovenski občini kakšen rešitelj Mure.
Prva, ponedeljkova informacija, je bila, da je v igri za reševanje Mure osem rešiteljev, a je bil menda le eden toliko resen, da je predvideval tudi lastno finančno udeležbo predlagatelja. Skoraj dnevno pa so se spreminjale tudi informacije o tem, koliko delovnih mest bi lahko rešili ter kdo so njihovi rešitelji. Začelo se je s skrivnostnim rešiteljem iz Švice, nadaljevalo z Jocom Pečečnikom, pa s ptujskim podjetnikom Janezom Lahom in tudi Murino vodstvo ima menda svoje načrte. Kakor koli že. Reševanje Mure se bo zdaj premaknilo v september, edina dobra vest ta hip pa je, da so Murini zaposleni vendarle dobili julijske plače. Razveljavljeno - Sodišče je prejšnji teden ugotovilo, da je bila tako imenovana »stopniščna skupščina« Pivovarne Laško, ko sojo 29. maja spontano sklicali manjšinski delničarji (na fotografiji), neveljavna.
