Mediji o malih delničarjih

Nerevidirani rezultati poslovanja za leto 2021: Zavarovalna skupina Sava je končala izjemno leto, v katerem je ustvarila rekordnih 93,5 milijona evrov dobička pred davki oziroma 76,2 milijona evrov čistega dobička

Zavarovalna skupina Sava je v letu 2021 ustvarila 732,7 milijona evrov poslovnih prihodkov, kar predstavlja 7,6-odstotno rast. Čisti dobiček v višini 76,2 milijona evrov je za 35,1 odstotka višji od predhodnega leta in močno presega tudi načrtovanega. Donosnost lastniškega kapitala je dosegla 15,8 odstotka in kar za 3,8 odstotne točke presega ciljno donosnost iz strategije 2020–2022.

Ljubljana, 04.03.2022

K povečani dobičkonosnosti skupine prispevali vsi odseki poslovanja

Z dobičkom so poslovali vsi poslovni odseki skupine. Najbolj so k rasti dobička prispevali odseki premoženje zaradi razmeroma ugodnega škodnega dogajanja v Sloveniji, pozavarovanje zaradi boljših rezultatov tega segmenta ob nižjih škodah ter pokojninsko zavarovanje in upravljanje premoženja zaradi uspešne prodaje, pa tudi ugodnega gibanja finančnih trgov v letu 2021. Rast dobička je tudi posledica celoletne vključitve Vite, s čimer se je Zavarovalna skupina Sava utrdila kot druga največja ponudnica življenjskih zavarovanj na slovenskem trgu.

7,4-odstotna rast kosmatih premij

Skupina je v letu 2021 zbrala 729,9 milijona evrov kosmatih premij, kar je znatno 7,4-odstotno povečanje od predhodnega leta. Rast kosmatih premij izvira predvsem iz življenjskih zavarovanj v Sloveniji (40,0-odstotna rast) zaradi prevzema Vite v letu 2020, obseg zbrane premije pa je skupina povečala tudi s pozavarovanjem (5,0-odstotna rast) ter premoženjskimi in življenjskimi zavarovanji v tujini (4,9-odstotna in 2,8-odstotna rast). Skupina je za 5,1 odstotka povečala tudi kosmate premije, zbrane na slovenskem trgu, čeprav so se premije celotnega segmenta premoženje Slovenija zmanjšale zaradi opuščanja FOS-poslov.

Nadaljnja krepitev pokojninskega zavarovanja in upravljanja premoženja

V odseku pokojnine in upravljanje premoženja je skupina lani z aktivno prodajo in ugodnimi gibanji na finančnih trgih povečala vrednost sredstev varčevalnih skladov v upravljanju, in to za znatnih 24,2 odstotka, s čimer je presegla 1,5 milijarde evrov obsega teh sredstev. Posledično je na tak način pomembno okrepila poslovne prihodke tudi v tem odseku (29,0-odstotna rast) in s 5,6 milijona evrov skoraj potrojila njegov poslovni izid pred davki.

Ugoden škodni rezultat

Čisti odhodki za škode so se v primerjavi s predhodnim letom znižali za 4,2 odstotka. Odsek pozavarovanje je kljub velikim škodnim dogodkom dosegel nižji merodajni škodni količnik, saj so bili največji škodni dogodki leta 2021 takšne narave, da je nanje v veliki meri učinkovala pozavarovalna zaščita. V slovenskem premoženjskem odseku se je pri avtomobilskih zavarovanjih nadaljevalo ugodno škodno dogajanje. V tem odseku so bili čisti odhodki za škode nižji tudi zaradi opustitve FOS-poslov. Posledično se je močno izboljšal čisti merodajni škodni količnik skupine, ki za leto 2021 znaša 55,6 odstotka.

Dodatno izboljšana stroškovna učinkovitost

Zaradi rasti poslovnih prihodkov in optimizacije poslovanja se je čisti stroškovni količnik v letu 2021 znižal na 29,0 odstotka, kar je dodatno izboljšanje za 0,5 odstotne točke. K učinkovitejšemu poslovanju je največ prispeval odsek življenjskih zavarovanj v Sloveniji zaradi celoletne vključitve Vite.

V letu 2021 ponovno izplačana dividenda

Solventnost Save Re je kljub zaostrenim razmeram v prvem letu pandemije covida-19 ostala na visoki ravni, zato je družba lani kljub regulatornim omejitvam lahko dokazala svojo kapitalsko trdnost in svojim delničarjem ponovno izplačala dividende v skupni višini 13,2 milijona evrov oziroma 0,85 evra na delnico. Leto 2021 je bilo zelo pozitivno tudi za tržno vrednost delnice Sava Re, saj je ta narasla za 51 odstotkov in leto končala s ceno 27,90 evra. V vrednosti delnice so se tako izrazili odlično poslovanje skupine v preteklih letih in uspešno doseganje strateških ciljev.

1,8-odstotna donosnost naložbenega portfelja

Donosnost naložbenega portfelja v letu 2021 je v razmerah nizkih obrestnih mer znašala 1,8 odstotka, kar je za 0,2 odstotne točke več kot v predhodnem letu in 0,3 odstotne točke nad načrtovano. Portfelj, ki je v pomembni meri sestavljen iz državnih in poslovnih obveznic z visokimi bonitetnimi ocenami, uspešno kljubuje nihanjem na finančnih trgih. Ključni cilj naložbene politike skupine je namreč ohranjati nizko cenovno nihajnost in visoko varnost sredstev ter vzdrževati visoko likvidnost in razpršenost tveganj.

Digitalna preobrazba in postavitev stranke v središče

Poleg rekordnih finančnih rezultatov Zavarovalna skupina Sava zelo uspešno uresničuje svojo strategijo razvoja v sodobno, digitalno, družbeno odgovorno in trajnostno naravnano zavarovalniško skupino, usmerjeno k strankam. V dveh tretjinah strateškega obdobja je razvila večkanalno komunikacijo, nadgradila spletne in druge samooskrbne rešitve ter vpeljala elektronsko obveščanje strank, nadaljuje pa z razvijanjem in uvajanjem umetne inteligence v škodni proces in spletno prodajo. Velik poudarek skupina daje prilagojenosti storitev in uporabniški izkušnji ter krepitvi osebnega svetovanja in celotnega odnosa s stranko.

Pristop k svetovnim načelom trajnostnega poslovanja

Skupina je bila zelo aktivna tudi pri trajnostnem poslovanju. Omeniti gre predvsem sprejetje trajnostne naložbene politike ter podpis načel globalnega dogovora (United Nations Global Compact) in načel odgovornega vlaganja (United Nations Principles for Responsible Investment). Sredi leta so bila na spletnih straneh objavljena tudi razkritja glede vključevanja trajnostnega vidika v naložbene procese.

Potrjena bonitetna ocena »A«

Kapitalsko trdnost in solventnost skupine sta lani s ponovno odlično bonitetno oceno »A« potrdili tudi bonitetni agenciji S&P Global Ratings in AM Best. Obnovitev bonitetnih ocen potrjuje trdno kapitaliziranost in likvidnost, večletno uspešno poslovanje skupine in preudarno obvladovanje tveganj.

Dokumenta Nerevidirani računovodski izkazi za leto 2021 in Predstavitev nerevidiranih rezultatov za leto 2021

To obvestilo bo objavljeno tudi na spletnih straneh družbe www.sava-re.si od 4. marca 2022, in sicer za najmanj petletno obdobje.

 

Dobiček Zavarovalnice Triglav zrasel za polovico

Medij: Večer (V žarišču) Avtorji: Damijan Toplak Teme:  mali delničarji Datum: Četrtek, 3. marec 2022 Stran: 6

V Sloveniji dosegajo 4-odstotno premijsko rast, v tujini pa za 15-odstotno

Po nerevidiranih podatkih je Skupina Triglav lani celotne prihodke povečala za desetino, na 1,46 milijarde evrov, in ob tem dosegla 113 milijonov evrov čistega dobička ali 53 odstotkov več kot v letu 2020. Rekordno dobri rezultati izvirajo iz zavarovalno-tehničnega dela poslovanja ter upravljanja premoženja strank v vzajemnih skladih (to se je povečalo za tretjino, na 1,54 milijarde evrov) in v individualnem upravljanju. Skupina Triglav je premijsko rast dosegla v vseh zavarovalnih segmentih in na vseh trgih, kjer deluje (v Sloveniji za 4 odstotke, na tujih trgih za 15 odstotkov). Bruto dobiček iz zavarovalno-tehničnega dela poslovanja je znašal 100,4 milijona evrov, iz finančnih naložb 24,5 milijona evrov, nezavarovalnih družb skupine pa 7,8 milijona evrov.

Predsednik uprave Zavarovalnice Triglav Andrej Slapar je ob tem povedal: "Lani smo poslovali v okolju še vedno trajajoče pandemije covida-19, zaostrene konkurence in pod vplivom gibanj na kapitalskih trgih, ki so z vidika obrestnih prihodkov ostali neugodni. Pokazali smo odpornost, prilagodljivost in doslednost pri uresničevanju strateških usmeritev. Dobri rezultati, ki so nad načrtovanimi, izvirajo iz zavarovalno-tehničnega dela našega poslovanja in upravljanja premoženja strank. V regiji Adria smo z 21,1-odstotnim tržnim deležem še naprej vodilni."

Obračunana kosmata premija naj bi letos po načrtih z 1,35 milijarde evrov poskočila na več kot 1,4 milijarde, bruto dobička pa naj bi bilo med 120 in 130 milijoni evrov ali nekaj odstotkov manj kot lani.

Negotovo znižanje položnic za elektriko

Medij: Delo  Avtorji: Nejc Gole  Teme:  Elektro Ljubljana, mali delničarji Datum: Sreda, 23. februar 2022 Stran: 2

Interventnemu zakonu grozi ustavna presoja

Medij: Delo  Avtorji: Nejc Gole  Teme:  Elektro Ljubljana, mali delničarji Datum: Četrtek, 17. februar 2022 Stran: 4

Dividende letos večinoma višje, donosi pa manjši

Medij: Delo  Avtorji: Karel Lipnik  Teme: mali delničarji Datum: Sreda , 12. januar 2022 Stran: 9

Dividende letos večinoma višje, donosi pa manjši

Ljubljanska borza Večina borznih družb letos načrtuje boljše poslovanje kot lani, a višje so že tudi cene delnic Potem ko seje osrednji indeks Ljubljanske borze lani povzpel za skoraj 40 odstotkov, bo letošnje leto, kot kaže, bolj negotovo, čeprav optimizem tudi v Ljubljani močno prevladuje. Vrednosti delnic prve borzne kotacije so po vseh kazalcih višje, kot so bile v tem času lani, to pa tudi pomeni, da se bodo vlagatelji bolj odzivali na uspeh poslovanja. Še vedno pa jih bodo privlačili dividendni donosi.

 

Z jutrišnjo oceno poslovanja Luke Koper bodo dobili prvi vpogled v lansko poslovanje slovenskih borznih družb in s tem tudi v delitev dobička. Konec januarja bo prvo oceno lanskega poslovanja razkrila še Krka.

Borzne družbe bodo sicer predloge izplačil dividend začele razkrivati marca.

Petrol bo sklic skupščine predvidoma objavil sredi marca. Pomemben dejavnik, ki bi lahko vplival na letošnjo rast tečajev, so tudi še vedno nizke obrestne mere in strah varčevalcev pred ležarinami. Še posebej v drugi polovici lanskega leta so začeli opazno naraščati prilivi v vzajemne sklade, kar tudi kaže, da slovenski varčevalci postopno bolj aktivno iščejo tudi bolj tvegane naložbe. To pa seveda pomeni tudi nakupe delnic slovenskih družb.

 

Višja vrednotenja

Ljubljanska borza je bila v zadnjih letih za vlagatelje zanimiva predvsem zaradi dividendnih donosov, ob razmeroma nizkem vrednotenju cen delnic. A kot že omenjeno, so vrednotenja letos opazno višja, to pa povečuje tveganja, če se poslovni načrti družb ne uresničijo. Med osmimi družbami prve borzne kotacije le še delnice NLB in Telekoma Slovenije kotirajo nižje od njihove knjigovodske vrednosti. Pri tem je treba opozoriti, da delnice bank skoraj povsod v evrskem območju kotirajo pod knjigovodskimi vrednostnimi. Za delnice Krke je treba odšteti že več kot 2,7-kratnik njihove knjigovodske vrednosti. Še vedno pa so njihovi tečaji dokaj zmerni, če jih merimo glede na dobiček na delnico. Še najdražje v tej primerjavi so delnice Krke, Telekoma Slovenije in Luke Koper, za katere je treba odšteti okoli 11-kratnik dobička na delnico, ustvarjenega v preteklih štirih četrtletjih. Seveda vlagatelji naložbene odločitve sprejemajo glede na pričakovano, torej letošnje poslovanje.

 

Pregled pa pokaže, da z izjemo Cinkarne Celje - ta po nekaj izjemnih letih pričakuje nekoliko nižjo dobičkonosnost - vse preostale družbe načrtujejo vsaj takšen dobiček kot lani. Največjo, okoli 50-odstotno rast dobička načrtuje Petrol, ki je v preteklih dveh letih občutil vpliv epidemije. Dividendni donosi še vedno privlačni Ob zdajšnjih tečajih delnic lahko vlagatelji pričakujejo od 3,5- do skoraj osemodstotni dividendni donos. Družbe bodo sicer predlog za izplačilo dividend razkrile spomladi, naša napoved temelji na preteklih izplačilih dobička in začrtani dividendni politiki, pri čemer smo za osnovo vzeli oceno lanskega poslovanja. Finančne družbe so imele v preteklih dveh letih omejitve pri izplačilu dividend, vseeno pa pri teh družbah ni pričakovati večjih presežkov. 

 

NLB je že ob koncu lanskega leta izplačala začrtano dividendo, potem ko sta Banka Slovenije in ECB odpravili omejitve izplačil. Glede na začrtano dividendno politiko bo tako največja slovenska banka letos postregla s približno pet evrov dividende na delnico, kar prinaša okoli šestodstotni dividendni donos.

 

Nekaj rezerve ima med finančnimi družbami mogoče Sava Re, ki je lani zaradi omejitev izplačala manj od začrtane dividendne politike. Druga največja zavarovalnica sicer delničarjem obljublja, da bo za dividende delila med 35 in 45 odstotki čistega dobička (ob upoštevanju stabilnosti poslovanja). Glede na lansko oceno poslovanja to pomeni vsaj 1,20 evra dividende na delnico.

 

Zavarovalnica Triglav ima v dividendni politiki zapisano, da bo za dividende delila najmanj polovico dobička. To bi pomenilo, da bo letos ponudila okoli 2,20 evra na delnico. Triglav sicer ni podal ocene čistega dobička, iz preostalih podatkov pa ga je mogoče približno izračunati. Dodajmo, da Triglav lani, kljub omejitvam, ni odstopil od politike izplačil. Veliko zanimanja bo tudi pri dividendi še za delnice Krke. Po oceni uprave je lanski dobiček presegel 300 milijonov evrov, kar obeta okoli 5,20 evra dividende oziroma 4,3-odstotni dividendni donos. Največji dividendni donos bodo, po naši oceni, prinesle delnice Telekoma Slovenije, ki praviloma razdeli skoraj ves dobiček. Če bo tako tudi letos, bodo vlagatelji prejeli okoli 4,50 evra na delnico, kar je pri zdajšnji ceni okoli 7,7-odstotni dividendni donos

.Najnižji donos lahko pričakujejo delničarji Luke Koper. Če bo ta delila polovico dobička, tako kot v preteklih letih, bo dividenda znašala okoli 0,90 evra na delnico, kar pri zdajšnji ceni delnic obeta 3,5-odstotni dividendni donos.

Dividendni donosi bodo letos znašali od tri do osem odstotkov. Največji dividendni donos bodo, po naši oceni, prinesle delnice Telekoma Slovenije. NLB bo predvidoma izplačala okoli pet evrov dividende na delnico.  

 

Banka Slovenije pripravlja zakonski predlog za novo vlado

Medij: Delo  Avtorji: Maja Grgič  Teme:  Bančna sanacija, mali delničarji Datum: Torek , 22. december 2021 Stran: 3

Sodba ESČP je pravnomočna, oškodovani vlagatelji pa še vedno brez pravnega sredstva.

Ker državno odvetništvo ni vložilo zahteve za obravnavo pred velikim senatom, je sodba Evropskega sodišča za človekove pravice, ki je menilo, da je bila bančnim razlaščencem z izbrisom podrejenih obveznic in delnic v sanaciji bank kršena pravica do lastnine, postala pravnomočna. A zgodba z bančnimi izbrisi kljub temu tudi osem let po sanaciji bank še ni rešena.

Bančni razlaščenci in njihova pravica

Tožba Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) je ena redkih dokončnih v osemletni zgodbi o domnevno spornih razlastitvah delničarjev in lastnikov podrejenih obveznic bank. ESČP je v omenjenem primeru ugotovilo, da je šlo za kršenje pravice do lastnine, šestim tožnikom je dosodilo odškodnino za duševne bolečine ter državi naložilo, da brez dodatnih zamud zagotovi možnost učinkovitega pravnega sredstva za izpodbijanje odločb Banke Slovenije, ki so bile podlaga za razlastitev oziroma uveljavljanje odškodnin.

Država bo tožnikom tako izplačala dosojene odškodnine za duševne bolečine v skupni vrednosti 16.000 evrov, ne pa tudi za materialno škodo, saj ESČP tega ni določilo. Možnost za to naj bi oškodovani vlagatelji dobili prek učinkovitega pravnega sredstva, na kar čakajo že osem let.

Zamrznjen zakon

Spomnimo: v letih 2013 in 2014 je Banka Slovenije v postopkih sanacije šestih bank z izrednimi odločbami razlastila več kot 100.000 delničarjev in lastnikov podrejenih finančnih instrumentov, ki so skupaj izgubili 960 milijonov evrov. Podlaga za to je bil zakon o bančništvu, ki bančnim vlagateljem ni omogočil izpodbijanja takšne odločitve, a je nato ustavno sodišče jeseni 2016 presodilo, da mora vlada oziroma državni zbor razlaščenim vlagateljem to zagotoviti v šestih mesecih, kar se ni zgodilo. Zakon, ki je prinesel podlago za vlaganje odškodninskih tožb je bil sprejet šele konec leta 2019, a je bilo njegovo izvajanje čez nekaj mesecev zadržano. To je zahtevala Banka Slovenije, ki se ni strinjala s tem, da bi morala v celoti pokriti morebitne odškodnine razlaščenim lastnikom delnic in podrejenih obveznic. V Banki Slovenije so prepričani, da je zakon sporen predvsem zaradi nedovoljenega monetarnega financiranja in kršenja finančne neodvisnosti centralne banke. Ustavno sodišče se je glede nerešenih vprašanj obrnilo na ESČP, ki pa o tem še ni sprejelo odločitve, zato zadeva stoji.

Banka Slovenije je v vmesnem času najela skupino strokovnjakov, ki naj bi pripravili rešitve za bančne razlaščence, skladne s slovensko in evropsko ureditvijo. Skupina pravnih strokovnjakov je menila, da bo treba sicer počakati na odločitev ustavnega sodišča in nato presojo sodišč o morebitnem oškodovanju vlagateljev, vendar je hkrati ocenila, da bi bilo treba razlaščencem omogočiti tudi poravnalno shemo. Skupina pravnikov zdaj po pojasnilu Banke Slovenije pripravlja konkretne zakonske rešitve, ki bi oškodovanim vlagateljem omogočile vložitev tožb na slovenskih sodiščih. »Računam, da bomo sredi prihodnjega leta na točki, ko bomo lahko resno razpravljali o rešitvah s tistimi, ki so pooblaščeni, da vložijo tak zakon,« je v pogovoru za nacionalno televizijo povedal guverner Banke Slovenije Boštjan Vasle. Ker bodo v vmesnem času še parlamentarne volitve, bo to torej prepuščeno novi vladi in poslancem.

Taktika zavlačevanja

Aljoša Tomaž iz KD Group, ki je prek skladov in zavarovalnice takrat prav tako izgubila podrejene finančne instrumente, sodbo ESČP podpira, a dodaja, da institucionalni vlagatelji v pravnem smislu ne morejo veliko narediti. Ocenjuje, da je prav to, da se nič ne zgodi, del taktike. Tomaž spomni na študijo ekonomista Veljka Boleta, po kateri je bila bančna vrzel za 2,8 milijona evrov nižja, kot jo je izračunala Banka Slovenije, in doda, da je bila sanacija bank pretirana. Po Tomaževih besedah se to kaže tudi v sedanjem poslovanju bank in dobičkih, ki jih te izplačujejo: »Menim, da se odločevalci tega zavedajo, a nihče noče v to ugrizniti.«

Medtem pa oškodovani mali in veliki vlagatelji vsak po svoje iščejo načine za poplačilo svoje naložbe. Celjska pravnika sta, kot je znano, poplačilo izbrisanih podrejenih obveznic iztožila kar od Banke Celje oziroma njene pravne naslednice Abanke, na sodišču potekajo še nekateri postopki proti bankam izdajateljicam, trem zavarovalnicam je uspelo izterjati zadržane obresti od podrejenih obveznic.

Razlaščenim vlagateljem v bančni sanaciji odškodnine do marca 2022

Medij: STA  Avtorji: STA Teme:  mali delničarji, obvezničarji, sanacija bank Datum: Ponedeljek, 21. december 2021 

Ljubljana, 20. decembra (STA) - Državno odvetništvo mora dosojene odškodnine razlaščenim vlagateljem v podrejene obveznice in delnice bank iz časa sanacije bank leta 2013 izplačati v treh mesecih od pravnomočnosti sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP), to je do 14. marca 2022, so za STA pojasnili na državnem odvetništvu.

Sodba ESČP iz septembra letos, s katero je sodišče presodilo, da razlaščeni vlagatelji niso imeli na voljo učinkovitega pravnega sredstva, je dokončna postala 14. decembra.

ESPČ je odločilo, da je v primeru razlaščenih vlagateljev prišlo do kršitve 1. člena dodatnega protokola h konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin.

Sodišče je menilo, da Republika Slovenija - vlada in sodišča - od leta 2013 vlagateljem ni zagotovila kakršnega koli učinkovitega sredstva, s katerim bi lahko na sodiščih izpodbijali izredne ukrepe Banke Slovenije. Po izračunih Banke Slovenije naj bi šlo pri razlaščenih delnicah oz. obveznicah za ničvredno premoženje, ESČP pa je presodilo, da je treba o tem presoditi v ustreznem postopku.

Ob tem se sodišče ni spuščalo v podrobnosti pravnega sredstva iz zakona o postopku sodnega in izvensodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank, sprejetega leta 2019, ker je ta zakon v postopku ocene ustavnosti pred ustavnim sodiščem. Prav tako se ni spuščalo v to, ali so bili izredni ukrepi v splošnem interesu in ali je bilo vzpostavljeno pravično ravnovesje med zahtevami splošnega interesa skupnosti in varstvom pravice pritožnikov do mirnega uživanja njihovega premoženja.

Ker ima država obveznost zagotoviti pritožnikom učinkovito izpodbijanje ukrepov in uveljavljanje zahteve po povrnitvi škode, ESČP pritožnikom ni prisodilo premoženjske škode. Prisodilo pa jim je nepremoženjsko škodo. "Pojasnilo je, da je pritožnikom to, da niso mogli zahtevati povračila škode in so bili v negotovosti glede pravnega sredstva, ki bi jim to omogočilo, povzročilo stisko," so septembra pojasnili v državnem odvetništvu.

ESČP je tožnikom Jožetu Pintarju, Tadeju Kotniku, Luki Jukiču ter Andreju in Ireni Jesenko prisodilo po 3000 evrov, Jožku Peterlinu pa 1000 evrov. Pritožnica Milena Logar medtem ni zahtevala zadoščenja za to škodo. Šestim pritožnikom je ESČP prisodilo tudi stroške postopka v zneskih med 915 in 2964 evrov, en pritožnik tega ni zahteval.

Država mora po sodbi ESČP sicer uporabiti ustrezne splošne in posebne ukrepe, s katerimi bo pritožnikom zagotovila pravice, ki so jim bile kršene, ukrepe pa mora sprejeti tudi glede vseh drugih, ki so v enakem položaju kot pritožniki.

Ker se vse od bančne sanacije konec leta 2013 ni našlo ustrezne rešitve, je Banka Slovenije za rešitev odprtih vprašanj angažirala neodvisno skupino pravnih strokovnjakov, ki je kot najbolj primerno rešitev videla vzpostavitev povrnitvene sheme, kjer bi finančno breme prevzela država.

 

Zadnji tedni za prevzem zapuščenih delnic

Medij: Delo  Avtorji: Maja Grgič  Teme: mali delničarji Datum: Ponedeljek , 13. december 2021 Stran: 3

Zadnji tedni za prevzem zapuščenih delnic Ukinjanje registrskih računov KDD bo naložbe z novim letom prenesel v last Kapitalske družbe Nekateri zanje sploh ne vedo Maja Grgič Okoli 50.000 delničarjev ima le še tri tedne časa, da iz namenskega računa pri Klirinško depotni družbe (KDD) prevzamejo svoje vrednostne papirje in si s tem zagotovijo uživanje vseh pravic iz te naložbe. Z novim letom bodo namreč njihove delnice prešle v last Kapitalske družbe (Kad), kar pomeni, da bodo nepovratno izgubili ne le donose, temveč tudi delnice.

Zakon o nematerializiranih papirjih je namreč pred petimi leti ukinil tako imenovane registrske račune pri KDD, na katerih je svoje delnice brezplačno hranilo okoli 100.000 delničarjev. A le približno polovica jih je naložbe preneslo na plačljive trgovalne račune pri borznih posrednikih ali bankah, preostale je KDD nato prenesel na skupni namenski sklad za prenos na Kad, in če jih upravičenci do konca leta ne bodo zahtevali, bodo delnice pristale v lasti Kada oziroma kasneje demografskega sklada.

Na KDD pojasnjujejo, da ima po zadnjih podatkih na namenskem računu delnice še okoli 50.000 upravičencev, skupna ocenjena vrednost pripadajočih vrednostnih papirjev pa znaša kar 14 milijonov evrov. Na KDD posameznih primerov ne morejo izpostavljati, ugotavljajo pa, da morda nekoliko presenetljivo v vseh segmentih prevladujejo borzni vrednostni papirji. »Pozabil« skoraj 90.000 evrov Večinoma gre za delničarje iz časa lastninjenja slovenskih podjetij. Po podatkih Vseslovenskega združenja malih delničarjev so bilo v začetku oktobra kar 4103 takšni delničarji v Zavarovalnici Triglav, njihov delež pa je bil vreden okoli 1,5 milijona evrov. V primeru Krke naj bi bilo takšnih lastnikov 294, skupna vrednost naložbe pa kar 3,3 milijona evrov. Največji takšen imetnik ima po podatkih združenja kar 790 delnic Krke, kar pomeni, da bi lahko konkretni delničar ostal brez več kot 92.000 evrov. V Petrolu je takšnih delničarjev 574, vrednost njihovih delnic pa okoli 1,2 milijona evrov. In kako lastniki te delnice sploh lahko dobijo, preden te pristanejo na Kadu? Upravičenec uveljavi svojo pravico tako, da na KDD najpozneje 31. decembra letos vloži zahtevo za prenos vrednostnih papirjev na račun pri članu KDD, torej borznoposredniški družbi ali banki. Kot pojasnjujejo na KDD, mora biti upravičenec na zanesljiv način identificiran (overjen podpis na zahtevi ali enakovreden način identifikacije, kot je predložitev kopije osebnega dokumenta), najpreprosteje pa je, če to zanj opravi član KDD, kjer imetnik odpre račun vrednostnih papirjev.

Kako je torej mogoče, da posameznikom ni mar za več deset tisoč evrov vredne tržne naložbe, ki prinašajo dividende, zlahka pa jih je mogoče tudi prodati? »Glede na obsežnost obveščanja upravičencev v preteklih letih menimo, da gre v večini primerov 'zapuščenih' vrednostnih papirjev za zavestno odločitev upravičenca, da ukvarjanje s to zadevo - tako časovno kot stroškovno - ne opravičuje pričakovane koristi. Objektivni razlogi za pozno urejanje, kot je na primer trajanje zapuščinskega postopka, so po naši oceni v precejšnji manjšini,« pojasnjujejo na KDD. 

Splet različnih vzrokov

Predsednik Društva Mali delničarji Slovenije (MDS) Rajko Stankovič meni, da je vzrokov, da se toliko delničarjev ne pobriga za svoje delnice, več. Eden je, da gre v pomembnem delu za delnice v družbah s skoncentriranim lastništvom, kjer večinski lastnik preprosto ni zainteresiran za odkup teh deležev in jih torej nimajo komu prodati.

Drugi vzrok je po Stankovičevih besedah tudi nizka vrednost teh delnic, ki je marsikje manjša, kot bi lastnika stali stroški prenosa na njegov trgovalni račun. Analiza kapitalskega trga pri nas, ki sta ga po naročilu evropske komisije opravili družbi Pricewaterhouse-Coopers (PWC) in BTA Consultings, ugotavlja, da so stroški lastništva finančnih instrumentov in njihovih transakcij pri nas bistveno višji kot v primerljivih državah. Stankovič se strinja, da je to težava in da je to povezano s premajhno konkurenco na tem področju pri nas, saj imamo le še pet tovrstnih ponudnikov. Spomnimo, da je zakonodajalec ob ukinjanju registrskih računov stroške vodenja trgovalnih računov sicer omejil, a je ustavno sodišče to nato razveljavilo, kar pomeni, da se cene gibljejo povsem prosto.

Tretji vzrok so, kot pravi Stankovič, nedokončani postopki dedovanja, saj se šele v zadnjih letih avtomatično preverja, ali je imel pokojnik tudi kakšne vrednostne papirje.

MDS bodo zato Kadu predlagali, da v primerih, kjer so dedni postopki še v teku, delnic ne bi prenesli. Prav tako bodo predlagali še en poziv svojcem, ki morebiti sploh ne vedo, da so podedovali delnice. Stankovič dodaja, da se soočajo tudi s primeri, ko lastniki preprosto nočejo prevzeti delnic ali pripadajočih dividend oziroma kupnine, čeprav ne navedejo razloga za to. Stankovič ugiba, da je to lahko povezano tudi z nezaupanjem v trg kapitala, kar je pri nas zaradi nekaterih slabih izkušenj v preteklosti še vedno zelo prisotno.

Robert Golob: O upravi družbe Gen-I bo odločalo sodišče

Medij: Dnevnik (posel)  Avtorji: STA Teme: Elektro distribucija Datum: Petek, 17. november 2021 Stran: 10

Skupščina Gen-I danes spet ni bila uspešna pri imenovanju nove uprave družbe, saj se družbeniki niso uspeli uskladiti, je sporočil predsednik uprave Gen-I Robert Golob, ki se mu danes izteka mandat. O novi upravi bo tako odločalo sodišče, do odločitve sodišča pa se bodo družbeniki še poskušali dogovoriti o novi upravi.

»Nove uprave nimamo, o njej bo odločalo sodišče. Družbeniki so sicer izrazili pripravljenost za nadaljnje pogovore in tudi v podjetju pričakujemo, da se bodo v prihodnjih dneh še pogovarjali,« je v izjavi za javnost v Ljubljani dejal Golob.

Golob odločitev sodišča pričakuje v tednu ali dveh, poudarja pa, da je sodne prakse na tem področju malo, v primeru Gen-I, kjer gre za veččlansko upravo, pa je zadeva še bolj kompleksna. »To bo zanimiv sodni precedens,« je ocenil.

Golob je prejšnji teden ostal brez soglasja za nov mandat na čelu Gen-I, ki ima dva lastnika: 50 odstotkov je v lasti Gen Energije, 50 odstotkov pa v lasti družbe Gen-EL. O imenovanju uprave odloča skupščina soglasno, v nasprotnem primeru predlog ni sprejet.

To se je prejšnji teden že zgodilo. Nadzorniki Gen Energije so poslovodstvu družbe z Martinom Novšakom na čelu naložili, naj na skupščini za predsednika in člana uprave predlaga Jureta Sokliča in Davorina Dimiča. Ker se Gen-EL s predlogom Gen Energije ni strinjal, kandidata nista dobila podpore.

Odletel tudi Boris Sovič, Elektro Maribor začasno vodi Jože Hebar iz kroga NSi

Medij: Dnevnik (posel)  Avtorji: Igor Selan, Matija Stepišnik, Večer Teme: Elektro distribucija Datum: Četrtek, 11. november 2021 Stran: 10

Boris Sovič ni več predsednik uprave Elektra Maribor. Nekdanjega mariborskega župana iz vrst SD, ki je družbo vodil vse od marca leta 2012, zadnji mandat na čelu družbe pa začel pred letom in pol, je pozno popoldne razrešil nadzorni svet družbe, za njegovo razrešitev so po neuradnih informacijah glasovali štirje nadzorniki, dva sta bila proti. Razrešitev predsednika uprave sicer naj ne bi bila na dnevnem redu seje. Sovič je informacijo o razrešitvi potrdil, za komentarje pa ni bil dosegljiv. Do zaključka redakcije iz družbe tudi niso poslali nobenega uradnega obvestila o razrešitvi.

Vodenje družbe je trenutno prevzel predsednik nadzornega sveta Jože Hebar iz kroga NSi. Hebar je v javnosti poznan kot direktor podjetja Kapsch Slovenija, ki se je pred nekaj leti na Darsovem razpisu neuspešno potegovalo za vzpostavitev sistema elektronskega cestninjenja na slovenskih avtocestah. Trenutno ima svoj s.p., je tudi polovični lastnik mariborskega podjetja Sine, ki je lani ustvarilo nekaj več kot 24 tisoč evrov prihodkov.

Nadzorni svet naj bi Soviča razrešil iz krivdnih razlogov, očitali naj bi mu preplačilo male hidroelektrarne na območju Podvelke in prepočasno izdajanje dovoljenj za priključitev malih sončnih elektrarn na omrežje. Hidroelektrarno Podvelka, ki jo je za 1,8 milijona evrov kupilo hčerinsko podjetje Elektra Maribor Oven Elektro Maribor, naj bi preplačali za kar 600 tisoč evrov, saj naj bi vrednost elektrarne ob postavitvi znašala 1,2 milijona evrov. Sovič je sicer očitke o preplačilu zavrnil že v sredo: »So primeri, ko je tržna vrednost nižja od investicijske, vendar ta ni takšen. Na pričakovanem donosu zasnovana ocenjena tržna vrednost omenjene elektrarne je krepko višja od obeh vrednosti v gornji navedbi. Družba OVEN je za hidroelektrarno na podlagi pridobljene cenitve ponudila ceno, ki je zanjo sprejemljiva spričo pričakovanih donosov. Končna vrednost nakupa je tudi precej nižja od cenitve tržne vrednosti, ki jo je opravil pooblaščeni ocenjevalec vrednosti nepremičnin Slovenskega inštituta za revizijo in sodni cenilec za gradbeništvo. O investiciji je bil sproti obveščen tudi nadzorni svet Elektra Maribor,« piše na spletni strani Elektra Maribor.

O načrtih za zamenjavo Soviča se je začelo špekulirati že avgusta, ko je skupščina delničarjev odpoklicala takratna člana nadzornega sveta Alojza Kovšeta in Jožeta Golobiča, namesto njiju pa kot predstavnika kapitala imenovala Jožeta Hebarja in Draga Štefeta.

portalov

Tuje novice iz regije

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.