Mediji o malih delničarjih

Medij: STA Avtor: STA tema: mali delničarji, izbris v slovenskih bankah Datum: Četrtek, 11. februar 2021

Ljubljana, 11. februarja (STA) - Potem ko je Sodišče EU decembra lani odločilo, da je Slovenija z zasegom dokumentov med preiskavo v Banki Slovenije kršila načelo nedotakljivosti arhivov EU, je Banka Slovenije v sredo prejela arhivsko listinsko in elektronsko dokumentacijo, ki jo je NPU zasegel v hišni preiskavi leta 2016, je danes sporočila centralna banka.

"V Banki Slovenije preverjamo, ali je bila dokumentacija vrnjena v celoti," so še sporočili.

Sodišče EU je ugodilo tožbi Evropske komisije proti Sloveniji, vloženi aprila 2019. Komisija je Sloveniji očitala kršenje nedotakljivosti arhivov Evropske centralne banke (ECB) med kriminalistično preiskavo v Banki Slovenije julija 2016. Ker ni ustrezno sodelovala z ECB, da bi odpravila protipravne posledice te kršitve, je Slovenija kršila tudi obveznost lojalnega sodelovanja z EU.

Nacionalni preiskovalni urad (NPU) je preiskavo izvedel zaradi suma zlorabe položaja v okviru sanacije bank konec leta 2013. Slovenska stran je ob razglasitvi sodbe poudarjala predvsem to, da je sodišče jasno zapisalo, da ne vidi ovir za zaseg dokumentov, ki niso povezani z delovanjem ECB. Zato sodba po mnenju pravosodnega ministrstva ne bi smela bistveno vplivati na konkretni nacionalni kazenski postopek glede sanacije bank. Kazenska zadeva je namreč usmerjena le v takratne nacionalne pristojnosti Banke Slovenije.

Medij: STA (Krog) Avtorji: STA Teme: Krka Datum: Četrtek, 28. januar 2021  Vir: TUKAJ

Skupina Krka je v letu 2020 ustvarila rekordnih 1,53 milijarde evrov prihodkov od prodaje, kar je tri odstotke več kot leto prej. Čisti dobiček se je zvišal za 17 odstotkov in je po predhodnih nerevidiranih izkazih dosegel 286,6 milijona evrov. To je najvišji čisti dobiček doslej.

Dobiček iz poslovanja, povečan za amortizacijo (EBITDA) skupine Krka, ki je za naložbe v dodatne zmogljivosti ter v razvoj in raziskave namenila skoraj 230 milijonov evrov, se je v primerjavi z letom 2019 povečal za 30 odstotkov na skoraj pol milijarde evrov, EBITDA marža pa je znašala 32,5 odstotka.

Matična družba Krka je lani prihodke povečala za štiri odstotke na 1,45 milijarde evrov, za prav tako štiri odstotke se je povečal njen čisti dobiček, ki je znašal 258,4 milijona evrov.

Krko bo tudi prihodnje petletno obdobje vodil Jože Colarič. Nadzorni svet ga je namreč v sredo imenoval za predsednika uprave in generalnega direktorja družbe tudi za obdobje 2022-2027 in mu podelil mandat za sestavo uprave za to obdobje. Preostali člani uprave bodo imenovani na seji nadzornikov novembra letos.

"Na podlagi izkazanega zaupanja bom skupaj s sodelavci nadaljeval uresničevanje zastavljenih usmeritev družbe, ki jih bomo s prenovljeno petletno strategijo v drugi polovici leta še nadgradili. Krko bomo v novem mandatu vodili po začrtani poti mednarodno uveljavljene in inovativne generične farmacevtske družbe, ki uresničuje zastavljene finančne in trajnostne cilje v dobro vseh njenih deležnikov," je poudaril Colarič.

Colarič je danes na novinarski konferenci v Novem mestu povedal, da so rast prodaje dosegli v prodajnih regijah vzhodna Evropa, jugovzhodna Evropa, zahodna Evropa in srednja Evropa. Količinsko so prodajo izdelkov okrepili za sedem odstotkov.

Po prodaji največja regija v skupini je bila s 517,2 milijona evrov in 33,8-odstotnim deležem vzhodna Evropa. Glede na leto prej se je tamkajšnja prodaja povečala za sedem odstotkov.

V Rusiji je skupina Krka lani povečala prodajo za pet odstotkov na 326,9 milijona evrov. Rast, izražena v rubljih, je znašala 17 odstotkov. V Ukrajini je bila prodaja s 86 milijonov evrov za osem odstotkov večja kot pred letom, rast pa je skupina beležila tudi na vseh preostalih trgih v regiji razen Mongolije.

Sledila je regija srednja Evropa, ki jo sestavljajo države višegrajske skupine in pribaltske države. Prodaja v vrednosti 341,5 milijona evrov je bila za odstotek večja kot leta 2019 in je v prodaji celotne skupine imela 22,3-odstotni delež. Vodilni trg v regiji je bila Poljska, kjer je skupina lani prodala za 163 milijonov evrov izdelkov oz. dva odstotka več kot leto prej. Prodajo je okrepila tudi v Latviji in Estoniji.

Regija zahodna Evropa je bila s 341,1 milijona evrov in 22,3-odstotnim deležem tretja po velikosti prodaje. Rast prodaje je bila enoodstotna. Največ je skupina prodala v Nemčiji, sledile so skandinavske države, Francija, Španija in Italija. Največje stopnje rasti je zabeležila v državah Beneluksa, v Franciji, Avstriji, Italiji, na Portugalskem in v Nemčiji.

V regiji jugovzhodna Evropa je skupina prodala za 199,4 milijona evrov izdelkov, kar je štiri odstotke več kot predlani in predstavlja 13-odstotni delež v celotni prodaji. Vodilna trga sta bila Romunija in Hrvaška. Največjo rast prodaje je beležila na manjših regijskih trgih v Albaniji, Črni gori in na Kosovu, med večjimi trgi pa v Severni Makedoniji, Bolgariji in Srbiji.

V Sloveniji je dosegla 85,1 milijona evrov prodaje, kar je osem odstotkov manj kot leta 2019 in 5,6 odstotka prodaje celotne skupine. Glavnino predstavljajo izdelki, katerih prodaja se je povečala za pet odstotkov, medtem ko so se prihodki od zdraviliško-turističnih storitev zmanjšali za četrtino. Padec prodaje v Sloveniji je Colarič pripisal ukrepom za omejitev širjenja okužb z novim koronavirusom.

Dotaknil se je tudi razvoja in raziskav ter navedel, da so po predhodnih izračunih zanju lani namenili 151,8 milijona evrov oz. skoraj desetino prodaje. Za naložbe so lani odšteli 78 milijonov evrov, od tega 61 milijonov evrov v obvladujoči družbi. Vlagali so predvsem v razvoj, okrepitev in tehnološko posodobitev proizvodnje.

Predsednik uprave je opozoril tudi na Krkino delnico, katere vrednost je lani na Ljubljanski borzi zrasla za četrtino in je konec decembra dosegla 91,40 evra. Tržna kapitalizacija pa je znašala tri milijarde evrov.

Glede načrtov je Colarič povedal, da naj bi prodaja skupine letos znašala 1,535 milijarde evrov, čisti dobiček pa 265 milijonov evrov. Za vlaganja, ki bodo namenjena predvsem povečanju in posodobitvi proizvodnih zmogljivosti in infrastrukture, nameravajo odšteti 114 milijonov evrov.

Načrtujejo tudi povečanje števila zaposlenih v Sloveniji in tujini, in sicer skupaj za dober odstotek. Vseh redno zaposlenih naj bi bilo konec leta nekaj več kot 12.000. Konec lanskega leta je imela skupina Krka nekaj manj kot 11.700 zaposlenih, od tega 46 odstotkov v tujini. Število zaposlenih so v Sloveniji lani povečali za štiri odstotke.

Sicer pa bodo poslovni rezultati odvisni tudi od širjenja okužb z novim koronavirusom in s tem povezanimi ukrepi posameznih držav ter globalnega okrevanja po koncu pandemije. "Ti dogodki in procesi so zelo nepredvidljivi in lahko na globalni ali regionalni ravni povzročijo manjšo gospodarsko rast od načrtovane, povečano brezposelnost, nadaljnjo depreciacijo nekaterih valut in manjše povpraševanje po farmacevtskih izdelkih. Seveda se lahko ti procesi obrnejo tudi v pozitivno smer," je dejal Colarič.

Medij: Novi tednik Celje Avtorji: Janja Intihar  Teme: Terme Olimia, mali delničarji Datum: Četrtek, 14. januar 2020 Stran: 4

Varuh konkurence po šestnajstih mesecih presodil o koncentraciji državnega lastništva v Termah Olimia Država lahko dokonča prevzem Term Olimia Agencija za varstvo konkurence je dovolila državi, da pridobi do 100-odstotni kapitalski delež v Termah Olimia. To pomeni, da bo Slovenski državni holding lahko dokončal prevzem te družbe, v kateri ima država s svojimi družbami že zdaj večinski delež. Agencija je presojala nakup delnic, ki jih je v termah imela Nova KBM. Z nakupom tega malo več kot 20-odstotnega deleža bo država svoje lastništvo povečala na 77 odstotkov. S tem bo presegla dodatni prevzemni prag in bo v skladu z Zakonom o prevzemih morala objaviti prevzemno ponudbo za nakup preostalih delnic. 

Pogodbo o nakupu delnic, ki jih je v Termah Olimia imela Nova KBM, je v imenu države julija 2019 podpisal Slovenski državni holding (SDH), ki je bil doslej 4-odstotni lastnik term. Ostali državni lastniki so kapitalska družba, ki ima malo manj kot 25-odstotni delež, Slovenske železnice s 24-odstotnim deležem in Družba za upravljanje terjatev bank, ki ima v lasti 4 odstotke delnic. Od ostalih lastnikov ima največji, malo manj kot 6-odstotni delež družba Bioto, ki je v lasti vodilnih menedžerjev v Termah Olimia. Poleg Biota sta med delničarji, ki so lastniki več kot odstotka delnic, še družba Larix invest v posredni lasti Marjana Batagelja, in Janez Gobec, lastnik slatinskega podjetja Gobec.

Po odločbi prevzemna ponudba 

Z nakupom deleža mariborske banke so državne družbe postale lastnice malo več kot 77 odstotkov vseh delnic Term Olimia. S tem je država presegla dodatni prevzemni prag in bo v skladu z Zakonom o prevzemih morala objaviti prevzemno ponudbo za nakup preostalih delnic. Takrat bi moralo biti končno tudi uradno znano, koliko je bil vreden posel med SDH in Novo KBM. 

Po neuradnih informacijah naj bi kupnina znašala malo več kot štiri milijone evrov oziroma približno 27 evrov za delnico. Toliko bi morala znašati tudi cena za delnico v prevzemni ponudbi. To pomeni, da bi država za dokončni prevzem Term Olimia morala plačati še približno štiri milijone evrov.

Med najbolj uspešnimi

S prevzemom Term Olimia bo država oziroma ministrstvo za gospodarstvo nekoliko bliže cilju, da pod okriljem novega turističnega holdinga združi več podjetij, ki so v 100-odstotni ali večinski državni lasti. Poleg zdravilišča iz Podčetrtka bi bili v holdingu še Thermana Laško in zreški Unitur ter Istrabenz turizem, Sava turizem, Hoteli Bernardin, Adria Ankaran in Hit. V skupini teh družb sodijo Terme Olimia med najbolj uspešne, saj so v zadnjih letih z obsežnimi naložbami temeljito posodobile in razširile svojo ponudbo ter dosegle zelo dobre poslovne rezultate. Predlani je družba imela rekordnih 25 milijonov evrov čistih prihodkov od prodaje, lanske številke so občutno nižje, saj je bilo zdravilišče zaprto skoraj sedem mesecev. Po ocenah naj bi bili lanski prihodki za približno 30 odstotkov nižji od predlanskih.

Medij: Dnevnik Avtorji:  Igor Dernovšek Teme:  mali delničarji, javne finance  Datum: Torek, 15. december 2020 Vir: TUKAJ

Revizijsko poročilo, v katerem je računsko sodišče ugotovilo, da bančna sanacija ni temeljila na ustreznih podlagah, je večinoma zakrito in nedostopno javnosti. Mali delničarji so prepričani, da je razkritje podatkov nujno, saj bi razlaščeni imetniki podrejenih obveznic in delnic imeli le na ta način možnost za vsaj približno enakovreden boj na sodišču.

Računsko sodišče je v reviziji, ki je bila objavljena prejšnji teden, ugotovilo, da je bila Banka Slovenije pri izreku izrednih ukrepov v sanaciji bank v letih 2013 in 2014 neuspešna, saj jih ni utemeljila na ustreznih podlagah. Pri izvajanju nadzora nad poslovanjem bank pri zagotavljanju kapitalske ustreznosti in upravljanja s kreditnim tveganjem v letih 2008 do 2013 pa je bila uspešna le delno.

Predsednik računskega sodišča Tomaž Vesel je po objavi poročila, katerega vsebina je v večini zakrita, povedal, da jim Banka Slovenije ni uspela zagotoviti dokazil, ki bi pojasnila, ali je bil finančni položaj bank res takšen, da so bili izrečeni ukrepi za sanacijo bank v celoti ustrezni. Zato niso mogli z gotovostjo potrditi ali ovreči, da je, kot piše v reviziji, »ugotovljena višina negativnega kapitala bank predstavljala objektivno ugotovljen dejstvo o finančnem položaju bank, pri katerem bi bile v celoti upoštevane zahteve sklepa o ocenjevanju izgub in mednarodnih računovodskih standardov glede oblikovanja oslabitev«.

Na rezultate pregleda kakovosti sredstev in stresnih testov, ki so bili podlaga za sanacijo posamezne banke, je vplivala tudi cenitev vrednosti nepremičnin, ki so bile posamezni banki dane v zavarovanje. A te po ugotovitvah revizorjev niso bile opravljene na način, da bi jih bilo mogoče na zanesljiv način uporabiti za namene izdelave ocene finančnega položaja.

Po Veselovih besedah je bila dokapitalizacija bank v višini 3,6 milijarde evrov izračunana na izrazito konzervativnih predpostavkah, obremenitveni testi pa pripravljeni na podlagi zelo slabih makroekonomskih scenarijev. Ker se je država pri sanaciji zavezala za prodajo bank ali deležev v zelo kratkem roku, si, četudi se negativni scenariji niso uresničili, do prodaje ni mogla povrniti morebiti preveč vloženih sredstev, je še povedal Vesel.

Banka Slovenije hotela zadržati objavo poročila

V Banki Slovenije so revizijo označili za preseganje pristojnosti računskega sodišča in poseg v njeno neodvisnost. Poročilo po njihovi oceni bremeni poslovanje Banke Slovenije in krni ugled države v mednarodni skupnosti, hkrati pa tudi ovira izvedbo sodnih postopkov. Banka Slovenije je oktobra vložila zahtevo za presojo ustavnosti in predlog za začasno zadržanje objave poročila do končne odločitve ustavnega sodišča. Ustavno sodišče je obravnavo zahteve začelo konec oktobra, vendar doslej odločitve še ni sprejelo.

V Društvu Mali delničarji Slovenije so po drugi strani pozdravili ugotovitve računskega sodišča in ga pozvali, naj celotno besedilo naloži v varno sobo, da bodo do njega lahko dostopali tudi delničarji in obvezničarji, ki so bili razlaščeni med sanacijo bank. Ob tem so ga pozvali še, naj necenzurirano kopijo poročila nemudoma izroči tudi ustavnemu sodišču in DZ.

Podatki revizije zaupni v skladu z zakonodajo

Dejstvo, da je večina revizijskega poročila javnosti nedostopno, bi bilo lahko po oceni društva malih delničarjev sporno. Sodišče EU je namreč v sodbi v zvezi z dejavnostjo nemške družbe Phoenix Kapitaldienst junija 2018 odločilo, da informacije, ki bi lahko bile poslovne skrivnosti, načeloma izgubijo zaupnost, če so stare pet let ali več. Izjemoma je lahko drugače le, če stranka, ki se sklicuje na takšno zaupnost, dokaže, da so te informacije kljub svoji starosti še vedno bistveni element njenega poslovnega položaja ali poslovnega položaja z zadevo povezanih tretjih oseb.

Na računskem sodišču so pojasnili da podatki v revizijskem poročilu niso zaupni iz razloga poslovne skrivnosti, temveč so označeni kot zaupno v skladu z zakonom o bančništvu in zakonom o Banki Slovenije, po katerih mora kot zaupne varovati vse podatke, za katere je izvedelo pri opravljanju revizije poslovanja Banke Slovenije. Navedena sodba Sodišča EU, ki se nanaša zgolj na institut poslovne skrivnosti, zato v tem konkretnem primeru ni uporabljiva, so povedali na računskem sodišču.

Mali delničarji še naprej za izvensodno poravnavo

Za predsednika Društva malih delničarjev Slovenije Rajka Stankoviča so pojasnila računskega sodišča neprepričljiva, saj so še prejšnji teden kot razlog za nerazkrivanje podatkov javnosti v uradni korespondenci z društvom navajali, da je Banka Slovenije te podatke označila za poslovno skrivnost. Stanković je prepričan, da bi se dalo poročilo računskega sodišča tako anonimizirati, da ne bi razkrili konkretnih imen podjetij in posameznikov. Razkritje podatkov je namreč po njegovem mnenju nujno, saj bi razlaščenci lahko le na ta način sploh izvedeli zaradi česa so bili med bančno sanacijo razlaščeni. Brez tega jim je, kot je dejal Stanković, onemogočen tudi enakovredni pravni boj na sodišču.

Sicer pa ugotovitve računskega sodišča v društvu vidijo kot še en močan strokovni argument za izvensodno poravnavo z znanimi imetniki podrejenih obveznic in delnic oziroma ustanovitev poravnalne sheme, kakršna je bila nekoč izvedena za nekdanje varčevalce LB. Izplačilo v denarju ali v obveznicah bi po njihovem mnenju morala izvesti Banka Slovenije oziroma v njenem imenu država.

Vlagatelji naj bi bili oškodovani za milijardo evrov