Mediji o malih delničarjih

S polnilni žepi terjajo nove dajatve

Medij: Delo  Avtorji: Maja Grgič  Teme:  razlaščeni delničarji in Obvezničarji, mali delničarji Datum: Sobota , 30. september 2023 Stran: 4

Prizadeti v avgustovskih katastrofalnih poplavah te dni že prejemajo prve pomoči. Ocena, ali je ta dovolj velika in dovolj hitra, je verjetno zelo odvisna od tega, na kateri strani si - med tistimi, ki pomoč potrebujejo, ali med tistimi, ki jo delijo. A vladi pri iskanju rešitev za sanacijo posledic poletnih ujm gotovo ni mogoče očitati prepočasnosti, prej obratno. V vnemi po hitri sanaciji je škodo po poplavah ocenila na skoraj sedem milijard evrov, še preden je bil popis škode sploh končan. Ne le to, za sanacijo na podlagi te vedeževalske ocene je že začela zagotavljati finančne vire.

 

Poleg milijard iz evropskih skladov računa še na prihranke pri zategovanju pasu ministrstev, uzakonila pa je tudi dodatno tako imenovano začasno solidarnostno dajatev zaposlenih in podjetij, s katero namerava skupaj z donacijami napolniti solidarnostni sklad. Napovedala je celo dodatno obdavčitev nekaterih sektorjev, konkretno bilančne vsote bank.

 

Gotovo je prav, da se po takšni katastrofi zagotovijo zadostna sredstva za ureditev vodotokov, zagotovitev varnih domov, cest in vsega drugega, kar bo preprečilo ponovitev avgustovskega poplavnega scenarija. Prav tako je prav, da k temu prispeva celotna družba.

 

Ocena škode pred popisom

 

A gospodarstvo glede novih prispevkov pričakovano dviguje obrvi. Ne le, da so bile rešitve sprejete v taki naglici, da niti na pristojnem ministrstvu podjetjem več tednov niso znali pojasniti, kako naj bi podjetja izvedla predvideno delovno solidarnostno soboto, ampak to predstavlja tudi dodatne obremenitve za gospodarstvo. To zato meni, da bi se morali k uvajanju obveznega prispevka zateči šele, če bo ta zares potreben, torej ko bo končan popis nastale škode in bo znana višina zbranih sredstev iz prostovoljnih donacij, evropske malhe in državnega proračuna.

 

Podobno opozarja fiskalni svet pod vodstvom Davorina Kračuna. »Ker postopek ocenjevanja dejanske škode še poteka in posledično ni mogoče z gotovostjo določiti potrebnih finančnih virov, ocenjujemo določene doslej sprejete ukrepe kot prenagljene,« meni. Pri tem opozarja na najeta posojila iz načrta za okrevanje in odpornost ter na »odločitev o uvedbi dodatnih, čeprav začasnih davčnih obremenitev prebivalstva in gospodarstva, tudi v luči ohlajanja gospodarske aktivnosti«.

 

Ženske kvote za borzne in državne družbe

Medij: Delo  Avtorji: Maja Grgič  Teme:  ZGD-1 Datum: Sreda, 04. oktober 2023 Stran: 8

Novela ZGD V javni razpravi do konca meseca - Mile sankcije Sestava nadzornih svetov in uprav podjetij bo morala biti spolno bolj uravnotežena, predvideva osnutek novele zakona o gospodarskih družbah, ki bo do konca meseca v javni obravnavi. Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport s tem v pravni red prenaša evropsko direktivo o uravnoteženosti spolov v gospodarstvu, za kar se zavzemata tudi Združenje nadzornikov Slovenije in Združenje Manager.

»Na podlagi direktive s področja zagotavljanja uravnotežene zastopanosti spolov med direktorji družb želimo spodbuditi gospodarstvo k doseganju bolj uravnotežene zastopanosti žensk in moških na najvišjih vodilnih mestih v večjih gospodarskih družbah,« pravijo na ministrstvu za gospodarstvo, ki ga vodi Matjaž Han. Novela zakona tako predvideva, da bodo morale družbe zavezanke obvezno pripraviti politiko raznolikosti ter v njej določiti cilj glede deleža spolne zastopanosti, ki ga bodo izpolnile. Družbe zavezanke naj bi tako zagotovile vsaj 40-odstotno zastopanost manj zastopanega spola med člani organa nadzora ali vsaj 33-odstotno zastopanost manj zastopanega spola skupno med člani organov vodenja in nadzora ter izvršnimi direktorji. V Sloveniji je manj zastopani spol v najvišjih organih še vedno ženski, kaže poročilo o spolni raznolikosti, zato si omenjeni združenji prizadevata, da bi bila obvezna oba navedena pogoja.

 

Kdo bodo zavezanci

K temu bodo zavezane družbe, ki kotirajo na borzi, imajo več kot 250 zaposlenih in katerih čisti prihodek od prodaje presega 50 milijonov evrov ali vrednost aktive presega 43 milijonov evrov. Prav tako bodo k temu zavezane družbe, v katerih ima večinski delež država ali lokalna skupnost ter zaposlujejo več kot 250 ljudi. In kakšna bo sankcija za kršitelje? Kot navaja ministrstvo, bo morala družba v primeru neizpolnjevanja ciljev glede deležev spolne zastopanosti prilagoditi izbirni postopek kandidatov za imenovanje ali izvolitev v organe vodenja in nadzora ter za izvršne direktorje. Poleg tega bodo neizbrani kandidati manj zastopanega spola lahko od podjetja, ki ne bo izpolnjevalo ciljev glede deležev spolne zastopanosti, zahtevalo podatke o izbirnem postopku. Prav tako bo v postopku pred sodiščem, pri zagovorniku načela enakosti, pristojni inšpekciji ali drugem postopku lahko zahteval presojo ustreznosti izbirnega postopka. Takšne sankcije so precej mile. Po članicah Evropske unije so sicer različne, a marsikje bolj stroge - od ničnosti imenovanja do likvidacije družbe in nezmožnosti sodelovanja podjetij na državnih razpisih. V Sloveniji je manj zastopani spol v najvišjih organih še vedno ženski, kaže poročilo o spolni raznolikosti. Z novelo vlada v pravni red prenaša evropsko direktivo o uravnoteženosti spolov v gospodarstvu. 

Bančni razlaščenci ogorčeni nad novim zakonom

Medij: Delo  Avtorji: Maja Grgič  Teme:  razlaščeni delničarji in Obvezničarji, mali delničarji Datum: Petek, 31. avgust 2023 Stran: 5

Ministrstvo za finance je pripravilo nove zakonske rešitve, po katerih bi morebitne odškodnine plačala država.

Ministrstvo za finance je pripravilo nove zakonske rešitve, po katerih bi morebitne odškodnine

plačala država.

Ministrstvo za finance je pripravilo nov predlog zakona o sodnem varstvu nekdanjih imetnikov

podrejenih obveznic in delnic saniranih bank v letih 2013 in 2014, a prizadeti vlagatelji so z

njim vse prej kot zadovoljni. Menijo, da tokratni predlog ni nič boljši od tistega, ki ga je ustavno

sodišče razveljavilo, in da razlaščenim vlagateljem ne omogoča učinkovitega pravnega sredstva.

Dokumenti potrjujejo sume zlorabe položaja pri sanaciji bank

Prejšnji teden se je končala javna razprava predloga zakona o sodnem varstvu nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank, ki ga je ministrstvo pripravilo po tem, ko je ustavno sodišče marca letos razveljavilo prejšnji zakon. Menilo je, da določila zakona niso skladna z načelom finančne neodvisnosti centralne banke in da kršijo prepoved denarnega financiranja.

Razveljavitev je zahtevala Banka Slovenije, saj se ni strinjala z določili, da bi morala plačevati za morebitne odškodnine razlaščenih vlagateljev. Predlog novega zakona tako zdaj predvideva, da bo plačnik morebitnih odškodnin zaradi razlastitev država, ki pa bo od Banke Slovenije lahko zahtevala povrnitev sredstev, če bi se izkazalo, da je ta ali njen predstavnik kršil dolžnost skrbnega ravnanja.

Možnost poravnalne sheme

Predlog prav tako predvideva možnost oblikovanja izbora izvedencev, v katerem bodo tako predstavniki vlade in Banke Slovenije kot predstavniki razlaščenih vlagateljev. Če bi ta odbor v predhodnem mnenju ugotovil, da bi nekdanji imetniki prejeli plačilo iz podrejenih obveznic ali delnic bank, če izredni ukrep Banke Slovenije ne bi bil izrečen, država lahko vzpostavi poravnalno shemo. V tej shemi pa so razlaščenci lahko upravičeni do največ 60 odstotkov vrednosti škode.

Na ministrstvu za finance pojasnjujejo, da so na predlog zakona prejeli pripombe Banke Slovenije, Agencije za trg vrednostnih papirjev in Združenja bank Slovenije, ki se nanašajo na izboljšavo procesnih določb. »Ministrstvo bo pripombe proučilo in nadaljevalo postopek priprave predloga zakona s ciljem, da bi ga vlada lahko obravnavala še letos,« dodajajo.

»V Banki Slovenije podpiramo hitri pristop ministrstva k pripravi novega predloga zakona, saj je priprava kakovostne zakonske rešitve nujna za čimprejšnje omogočanje sodnega varstva vsem udeležencem v takratnih procesih. Ta namreč že od leta 2013 bremeni poslovanje Banke Slovenije in krni ugled države v mednarodni skupnosti,« pravijo v centralni banki. Ugotavljajo, da novi predlog zakona večinoma odgovarja na te zahteve in določila sodišč v zadnjih letih, v nekaterih delih pa bi bile nujne prilagoditve. Znano je tudi, da so v Banki Slovenije k sodelovanju povabili neodvisno skupino pravnih strokovnjakov. Ta je marca letos predstavila svoj predlog zakonskih rešitev, ki je na voljo pristojnim organom, da jih po svoji presoji uporabijo v zakonodajnem in drugih postopkih.

Onemogočanje poplačila

»Osnutek zakona je poizkus onemogočanja pravice razlaščencev do učinkovitega pravnega sredstva. Predmet sodnega varstva so namreč tudi odločitve vlade, ki je predlagateljica zakona. In vlada predlaga osnutek zakona, s katerim naj bi presojali njene odločitve. Jasno je, da želi onemogočiti učinkovito razčiščevanje tudi njenih odločitev iz leta 2013,« pravi odvetnik razlaščenih vlagateljev Miha Kunič. Opozarja, da bi imetnike obveznic morale poplačati poslovne banke in le delničarje država. Kunič meni, da država neupravičeno nase prevzema tuja bremena in se s predlaganim zakonom želi zaščititi pred upravičenimi izplačili ter hkrati doseči, da tudi poslovne banke ne bodo izplačale niti centa, zato je prepričan, da bi bilo treba koncept reševanja tega vprašanja spremeniti: »Iz osnutka zakona je namreč razvidno, da se država plačilu lahko izgone, že če se dokaže, da Banka Slovenije ni kršila njenih zakonskih pooblastil, četudi bi izračun pokazal, da bi bilo treba razlaščence izplačati. Če bi vlada res imela namen, da uredi oziroma najde rešitev, bi odredila revizijo postopkov iz leta 2013 in na podlagi tako pridobljenih rezultatov razlaščencem ponudila ustrezna izplačila,« pojasnjuje Kunič.

Kritičen je tudi predsednik Društva Mali delničarji Slovenije Rajko Stanković, saj meni, da predlagani zakon ničesar ne rešuje. »Ne more nekdo, ki je povzročil neustavnost, pisati novega zakona,« opozarja. Po njegovih besedah je predlog novega zakona v vsaj dveh delih neustaven. To pomeni, da utegne spet iti v presojo ustavnemu sodišču. V Društvu MDS kot edino rešitev vidijo poravnavo, pri čemer pričakujejo poplačilo sto odstotkov nominalne vrednosti podrejenih obveznic in delnic po knjigovodski vrednosti leto dni pred izbrisom.

Skupščina Elektra Maribor zavrnila predlog za delitev dividend

Medij: STA  Avtorji: STA Teme:  mali delničarji Datum: Petek, 25. avgusta 2023 Vir: TUKAJ 

Maribor, 25. avgusta (STA) - Delničarji družbe Elektro Maribor, med njimi je največji država s skoraj 80-odstotnim deležem, danes na skupščini niso podrli predloga uprave in nadzornikov, da bi družba ves bilančni dobiček v višini nekaj več kot tri milijone evrov namenila za izplačilo dividend. Dobiček tako ostaja v družbi, so sporočili iz Elektra Maribor.

Skupščina, na kateri je bilo zastopanega 86,8 odstotka osnovnega kapitala, se je med drugim seznanila z revidiranim letnim poročilom družbe in skupine za leto 2022 ter s prejemki članov organov vodenja in nadzora. Skupščina je nadzornemu svetu za delo v lanskem podelila razrešnico, so sporočili iz družbe.

Ker delitev dobička v obliki dividend ni bila izglasovana, je bila najavljena izpodbojna tožba s strani manjšinskega delničarja Elektro Maribor, je sporočilo Društvo Mali delničarji Slovenije (Društvo MDS).

Družba Elektro Maribor je lani zabeležila 4,1 milijona evrov čistega dobička, kar je 69 odstotkov manj kot leto prej. Na poslovni izid je negativno vplival trimesečni izpad prihodkov, ki je bil posledica zakona o nujnih ukrepih za omilitev posledic zaradi vpliva visokih cen energentov, ki je, kot pravijo v družbi, zelo omejil sredstva, ki so jih načrtovali za vlaganja v krepitev omrežja. Vrednost investicijskih vlaganj je tako znašala 28,8 milijona evrov. V Društvu MDS so navedli, da je trimesečni izpad prihodkov znašal 16 milijonov evrov.

Predsednica uprave Tatjana Vogrinec Burgar je po navedbah družbe izpostavila, da bo Elektro Maribor uporabil vsa pravna sredstva za povračilo izpadlih prihodkov.

V Društvu MDS so dodatno pojasnili, da je vseh pet elektrodistribucijskih podjetij lani vložilo zahtevo za presojo ustavnosti omenjenega zakona, ki pa jo je ustavno sodišče 20. septembra zavrglo. Sedaj pa so v Elektru Maribor skupaj z ostalimi štirimi družbami na državno odvetništvo vložili predlog za mirno rešitev spora, podobno ko je to storil Petrol.

Pozitivno je na poslovni izid vplival zaključen postopek prodaje 51-odstotnega poslovnega deleža v hčerinski družbi Energija plus.

Konec leta 2022 je imela družba 17.124 kilometrov elektrodistribucijskega omrežja, od tega več kot 55 odstotkov podzemnih vodov in 74 odstotkov izoliranih vodov. Na distribucijsko omrežje je bilo konec leta priključenih 224.450 uporabnikov.

Priključna moč odjemalcev je bila največja doslej in je znašala 3315 megavatov (MW), kar je za 44 MW več kot v letu prej. Distribuirali so 2282 gigavatnih ur (GWh) električne energije, kar je 1,4 odstotka manj kot leto prej. Konec leta 2022 je bilo na distribucijsko omrežje družbe priključenih 8667 proizvodnih virov, kar je 59 odstotkov več kot leto pred tem.

V letu 2022 se je nadaljeval izrazit trend povečevanja števila vlog za izdajo soglasja za priključitev za proizvodne naprave, predvsem naprav za samooskrbo. V letu 2022 so izdali 5800 soglasij za priključitev samooskrbnih elektrarn, kar je za 101 odstotek več kot leto prej.

Delničarji Elektra Gorenjska so se seznanili z izgubo z naslova interventnega zakona

Kranj, 24. avgusta - Delničarji Elektra Gorenjska so se na današnji skupščini, na kateri je bilo prisotnega 85,75 odstotka kapitala, seznanili z lanskim poslovanjem družb v skupini. Družba Elektro Gorenjska je leto zaradi uveljavitve interventnega zakona za omilitev posledic dragih energentov zaključila z minusom. Je pa pozitivno poslovala družba Gorenjske elektrarne.

Kot so po skupščini sporočili iz skupine, je družba Elektro Gorenjska lansko leto zaključila s čisto izgubo v višini 1,9 milijona evrov, načrtovala pa je 6,9 milijonov evrov čistega dobička. Predhodno leto je zaključila z 8,2 milijona evrov čistega dobička.

Zakon o nujnih ukrepih za omilitev posledic zaradi visokih cen energentov jim je lani onemogočil nadaljevanje pozitivnega trenda rasti in omejil izvajanje naložbenih načrtov, so poudarili.

Tarifne postavke elektrooperaterjev so se na podlagi zakona od 1. februarja do 30. aprila lani znižale na ničelno raven. "Zaradi znižanja omrežnine se je znižala priznana stopnja donosnosti elektrooperaterjev. Za družbo Elektro Gorenjska je to pomenilo zmanjšanje prihodkov za 9,9 milijona evrov," so pojasnili.

Elektro Gorenjska je lani za investicije v elektroenergetsko omrežje kljub temu namenil 14,8 milijona evrov, nadaljeval je tudi krepitev razvojne usmerjenosti.

Delež izgub v omrežju je lani znašal 3,54 odstotka oz. najmanj doslej.

Družba Gorenjske elektrarne je medtem lani čisti dobiček glede na načrt zvišala za 1,2 milijona evrov, glede na predhodno leto pa za 1,3 milijona evrov. Nanesel je 2,3 milijona evrov.

Ključni razlogi za boljši rezultat so višji prihodki od prodaje električne energije in višji prihodki od tržnih projektov, so navedli v skupini.

"Leto 2022 je bilo zaradi nenačrtovanih zunanjih dejavnikov za Skupino Elektro Gorenjska izjemno zahtevno. S prilagoditvijo našega delovanja smo navkljub oteženim okoliščinam ostali zvesti naši obljubi, da Gorenjski zagotavljamo najbolj zanesljivo in robustno elektrodistribucijsko omrežje v Sloveniji," je ob predstavitvi poslovanja poudaril prvi mož skupine Ivan Šmon.

Delničarji so se danes seznanili tudi z mnenjem revizorja, pisnim poročilom nadzornega sveta o preveritvi in potrditvi revidiranega letnega poročila ter s poročilom o prejemkih članov organov vodenja in nadzora. Imenovali so tudi nova nadzornika iz vrst kapitala ter se seznanili z novima članoma nadzornega sveta iz vrst zaposlenih. Upravi in nadzornemu svetu je bila podeljena razrešnica za opravljeno delo v lanskem letu.

Iz skupine so sporočili še, da so lani sprejeli novo poslovno strategijo za obdobje 2022-2026. Skladno z njo želijo postati pomembna energetsko-tehnološka skupina, osredotočena na napreden distribucijski sistem, proizvodnjo elektrike iz obnovljivih virov in učinkovito rabo energijo.

Na zadnji dan lanskega leta je bila največji delničar Elektra Gorenjska Republika Slovenija z 79,48-odstotnim deležem. Sledila sta ji Kapitalska družba z 2,50-odstotnim in družba Bau 1 z 1,67-odstotnim deležem. Slovenski državni holding je imel vknjižen 1,51-odstoten lastniški delež.

 

Rošade v nadzornem svetu Uniorja

Medij: Novi tednik Celje (Gospodarstvo) Avtorji: Janja Intihar  Teme: mali delničarji Datum: Četrtek, 13. julij 2023 Stran: 4  

Zreška družba dobila polovico novih nadzornikov Rošade v nadzornem svetu Uniorja

Slovensko-češki poslovnež Tomaž Subotič ostaja član nadzornega sveta Uniorja. Nadzornika zreške družbe pa od seje skupščine delničarjev, ki je bila minuli teden, nista več Franc Dover in Andreja Potočnik. Oba sta bila v nadzorni svet imenovana v času prejšnje vlade. Poleg Subotiča bodo po novem kot predstavniki delničarjev delo Uniorjeve uprave nadzirali še Robert Vuga, Marijan Penšek in Katja Potočar. Vse tri je v nadzorni svet predlagala Slovenska odškodninska družba (SDH), ki je s 40-odstotnim deležem največja lastnica Uniorja. Zamenjavo nadzornikov je zahtevala skupina malih delničarjev, ki je tudi pripravila svoj predlog novih članov, o katerem pa na seji niso odločali. 

Franc Dover in Andreja Potočnik sta bila s Simono Razvornik Škofič in z Boštjanom Napastom za člana nadzornega sveta Uniorja imenovana junija 2021, 4-letni mandat se jim je začel decembra isto leto. Dover, ki je direktor mariborske Snage, velja za kader SDS, Potočnikova je bila pred časom poslanka stranke SMC in nato v prejšnji vladi tesna sodelavka gospodarskega ministra Zdravka Počivalška. Skupina malih delničarjev se pred dvema letoma s takšno sestavo nadzornega sveta ni strinjala in jo je ocenila kot preveč politično. Predlagala je svoje kandidate, a so njene predloge preglasovali SDH, Kapitalska družba in nekaj drugih malih delničarjev. Boštjan Napast je lani odstopil in bil potem nekaj časa predsednik uprave Luke Koper, lastniki so nato namesto njega decembra lani v nadzorni svet imenovali Tomaža Subotiča. V začetku letošnjega junija je odstopila še Simona Razvornik Škofič, ki je v nadzornem svetu zastopala Slovenski državni holding.

Poskusila je ponovno

Skupina malih delničarjev, ki so jo sestavih Tomaž Subotič, družbi Železar Štore in Port naložbe ter Vladimir Ložek in Društvo Mah delničarji Slovenije ter ima skupaj malo več kot 5,6 odstotka delnic Uniorja, je na letošnji seji skupščine delničarjev poskusila ponovno. Zahtevala je odpoklic Franca Doverja in Andreje Potočnik ter na njuno mesto in namesto Simone Razvornik Škofič predlagala svoje kandidate.

Za nove člane nadzornega sveta je predlagala Rajka Stankoviča, predsednika Društva Mali delničarji Slovenije, ki je bil član nadzornega sveta družbe že v obdobju med letoma 2017 in 2021, dr. Simona Čadeža, profesorja za računovodstvo in revizijo na ljubljanski ekonomski fakulteti, ter Marjana Mačkoška, upokojenega nekdanjega glavnega direktorja družbe Štore Steel in vidnejšega člana Gibanja Svoboda. Pred sejo so mah delničarji svoj predlog spremenili. Namesto Mačkoška, ki mu Zakon o SDH prepoveduje, da bi kot član izvršilnega lokalnega odbora stranke bil član nadzornega sveta v družbi, kjer je država večinska lastnica, so za novega nadzornika predlagali Antona Ropa.

Obveljal predlog SDH 

Delničarji so z večino glasov podprli predlog o odpoklicu Doverja in Potočnikove, ki sta očitke na račun slabega dela nadzornega sveta, povezane z zadevo Rhydcon, lansko okoljsko nesrečo v Uniorju in reprogramom bančnih posojil, zavrnila. Potočnikova, za razrešitev katere je glasovalo 90 odstotkov prisotnih delničarjev, jih je označila celo kot nesmiselne. S svojimi predlogi, povezanimi s spremembami v nadzornem svetu, je skupina malih delničarjev uspela le deloma. SDH je namreč na sejo prišel s svojim predlogom novih nadzornikov, ki je dobil skoraj 100-odstotno podporo. Torej je zanj glasovala tudi skupina malih delničarjev. Njihov pooblaščenec na seji Rajko Stankovič sicer pravi, da s takšnim izidom niso zadovoljni. »Ni prav, da ima SDH, ki je lastnik 40 odstotkov Uniorja, zdaj med štirimi člani nadzornega sveta, ki zastopajo kapital, kar tri svoje predstavnike,« poudarja.

Namesto Simone Razvornik Škofič je po novem v Uniorjevem nadzornem svetu Robert Vuga, ki vodi eno od petih dejavnosti nemške skupine EGO, večinske lastnice cerkniške Ete. Pred časom je delal tudi v Adrii Airways, zato ga nekateri povezujejo s finančnim ministrom Klemenom Boštjančičem. Izpraznjeni mesti Doverja in Potočnikove sta zasedla Marijan Penšek, nekdanji višji svetovalec uprave v Gorenju in sodelavec Žige Debeljaka, ki je od lani predsednik uprave SDH, ter širši javnosti manj znana ljubljanska odvetnica Katja Potočar.

Četrti član nadzornega sveta ostaja Tomaž Subotič. Zdaj že nekdanji nadzorni svet je zahteval njegov odpoklic, ker naj bi v času, ko tega ne bi smel, trgoval z delnicami Uniorja. Subotič je vse očitke zavrnil, a se lastnikom očitno niso zdeli v celoti utemeljeni. Za njegov odpoklic je namreč glasovalo 67 odstotkov prisotnih delničarjev, a je kljub temu to bilo premalo, da bi se Subotič, ki je z malo manj kot 3-odstotnim deležem peti največji lastnik Uniorja, poslovil od nadzorništva. Zakon namreč določa, da je za sklep o odpoklicu člana nadzornega sveta pred iztekom mandata potrebna najmanj tričetrtinska večina oddanih glasov.

Zaradi Rhydcona znova na sodišče

Skupina malih delničarjev je napovedala izpodbojno tožbo, ker ni bil sprejet njen sklep o imenovanju posebnega revizorja, ki bi celovito pregledal posle z delnicami Uniorja pred več kot desetimi leti, v katere je bilo vpleteno šmarsko podjetje Rhydcon. Kot je dejal Stankovič, bi mali delničarji radi dokončno raziskali ta posel, predvsem pa izvedeli, kdo je kriv za posel, ki naj bi Uniorju povzročil štiri milijone evrov škode. Zato bodo z izpodbojno tožbo zadevo prepustili v presojo sodišču.

Je zdaj na vrsti uprava?

Na vprašanje, ali bo zamenjavi večine nadzornikov sledila še zamenjava uprave, Rajko Stankovič odgovarja, da dopušča tudi to možnost. Vendar se zamenjava naj ne bi zgodila kmalu, če se sploh bo, predvsem pa se mora najprej konstituirati nov nadzorni svet. ' Vsi očitki, ki jih je skupina malih delničarjev uperila proti nadzornemu svetu, so pravzaprav uperjeni tudi proti upravi Uniorja. To velja tako za zadevo Rhydcon kot za nepravočasno obveščanje ob okoljski nesreči, predvsem pa za očitke o zelo poznem podpisu novih pogodb z bankami o reprogramiranju posojil, za katera bo zdaj podjetje moralo plačevati 7,35-odstotno obrestno mero, kar bo na leto, je izračunal eden od delničarjev, zneslo 4 do 5 milijonov evrov obresti. »To je zelo zaskrbljujoče,« pravi Stankovič, ki poudarja, da razdolževanje Uniorja v času, odkar ga vodi Darko Hrastnik, ni takšno, kot bi moralo biti. Upravi tudi očita, da delničarji že od leta 2007 niso dobili dividend.

Upravi lani višje plače

Upravi lani višje plače Delničarji Uniorja so se na seji seznanili s poročilom o prejemkih uprave in nadzornega sveta v letu 2022 in ga tudi potrdili. Plača uprave se je lani zvišala za 10 odstotkov. Kot je razvidno iz zapisanega, predsednik uprave Darko Hrastnik in njen član Branko Brečko tudi lani nista bila deležna tako imenovanega spremenljivega dela plače, ki je odvisen od uspešnosti poslovanja družbe in lahko znaša do 60 odstotkov osnovne plače. Z zakonsko določenimi dodatki je lani Darko Hrastnik dobil malo več kot 85 tisoč evrov neto prejemkov, letno neto plačilo Branku Brečku je znašalo malo manj kot 83 tisoč evrov. Povprečna mesečna bruto plača zaposlenih, ki niso direktorji, je lani znašala 2.200 evrov.

In koliko denarja je lani članstvo v nadzornem svetu prineslo odstavljenima Francu Doverju in Andreji Potočnik? Oba sta za svoje delo dobila približno 16 tisoč evrov neto. Zamenjavo nadzornikov je zahtevala skupina malih delničarjev, ki je tudi pripravila svoj predlog novih članov, o katerem pa na seji niso odločali.

Vodenje Elektra Maribor avgusta prevzema Tatjana Vogrinec Burgar

Medij: STA (Gospodarstvo) Avtorji: STA  Teme: EDP Maribor Datum: Ponedeljek, 10. julij 2023 

Maribor, 10. julija - Vodenje Elektra Maribor bo s 1. avgustom prevzela Tatjana Vogrinec Burgar, ki ji je nadzorni svet na današnji seji podelil štiriletni mandat, so po seji sporočili iz mariborske družbe. Diplomirana pravnica je v podjetju zaposlena 18 let, delala je na različnih delovnih mestih, trenutno pa je direktorica projektov.

Vogrinec Burgar je tudi članica upravnega odbora Energetske zbornice Slovenije, predsednica sekcije za energetiko pri Združenju delodajalcev Slovenije in predsednica delovne skupine za splošne in pravne zadeve ter varnost in zdravje pri delu v gospodarsko interesnem združenju (GIZ) distribucije električne energije.

Na mestu predsednice uprave bo nadomestila trenutnega vršilca dolžnosti Jureta Bočka, ki se tako vrača v nadzorni svet, potem ko je vodenje družbe začasno prevzel po aprilskem sporazumnem dogovoru za predčasno prenehanje mandata Jožeta Hebarja.

Slednji, ki je medtem že postal direktor Energetike Maribor, je na čelo mariborskega elektrodistributerja sedel po tistem, ko je moral sredi novembra 2021 mesto predsednika uprave po devetih letih vodenja zapustiti Boris Sovič. Nadzorni svet družbe ga je namreč na izredni seji razrešil iz poslovnih razlogov in na njegovo mesto kot vršilca dolžnosti postavil Hebarja, dotedanjega predsednika nadzornega sveta družbe.

Sovič, sicer nekdanji mariborski župan iz vrst SD, je vse razloge, zaradi katerih ga je nadzorni svet družbe razrešil, zavrnil in zatrdil, da je bila odločitev nadzornikov politično motivirana in sprejeta, še preden so bili znani razlogi zanjo.

 

Brez sklepa, brez dividend

Medij: Novi tednik Celje (Gospodarstvo) Avtorji: Janja Intihar  Teme: mali delničarji Datum: Četrtek, 22. junij 2023 Stran: 5  

Brez sklepa, brez dividend

Cinkarna Celje je lani ustvarila 43,3 milijona evrov čistega dobička, kar je največ v njeni zgodovini, vendar kljub temu njeni lastniki letos ne bodo dobili dividend. Na seji skupščine delničarji niso podprli nobenega od predlaganih sklepov niti predloga uprave, da dobiček ostane nerazporejen. O delitvi 25 milijonov evrov bilančnega dobička iz leta 2022 bodo tako lastniki največjega celjskega podjetja odločali na naslednji seji skupščine.

»Razplet glasovanja je sicer neobičajen, a smo z njim vseeno zadovoljni. Za podjetje pomeni, da mu zaradi neizplačila dividend ne bo treba vračati pomoči za omilitev posledic energetske krize. To mu bo omogočilo višjo, konkurenčnost. Naši konkurenti imajo tovarne tudi zunaj Evrope, kjer so cene električne energije in zemeljskega plina precej nižje. Za ohranjanje odličnih rezultatov poslovanja mora cinkarna vlagati v rast in razvoj ter izpolnjevati merila, ki ji jih nalaga evropski zeleni dogovor in kemijska trajnostna strategija,« je po seji povedal predsednik uprave Aleš Skok. Cinkarna Celje je namreč pred trajnostno prenovo, za katero bo zaradi načrtovane spremembe tehnologij in za vlaganja v večjo energetsko samooskrbnost potrebovala veliko denarja.

Lastniki cinkarne so »na mizi« imeli več predlogov o razdelitvi lanskega bilančne-Aleš Skok, predsednik uprave Cinkarne Celja: »Razplet glasovanja je sicer neobičajen, a smo z njim vseeno zadovoljni.« (Foto: arhiv Cinkarne Celje) ga dobička. Predlog uprave in nadzornega sveta je bil, da dobička letos ne bi delili, nasprotni predlogi malih delničarjev pa so bili različni - od tega, naj družba vrne državno pomoč, ki bo v celem letu znašala od 5 do 7 milijonov evrov, do tega, naj se zaveže, da bo dividende izplačala takoj po novem letu. Nobeden od predlaganih sklepov ni bil sprejet.

V prvem letošnjem četrtletju je cinkarna imela 50 milijonov evrov prihodkov, kar je za četrtino manj kot v enakem lanskem obdobju. Naj višji padec prodaje, ki mu je botrovala večja in cenejša ponudba azijskih proizvajalcev pigmenta titanovega dioksida, je zabeležila na evropskem trgu. V družbi pričakujejo, da se bo do konca leta padec prodajnih cen umiril, pritisk izdelkov z azijskega trga ter visoke nabavne cene pomembnih surovin in energije pa naj bi se nadaljevala. 

 

Nadzorniki na nakovalu malih delničarjev

Medij: Novi tednik Celje (Gospodarstvo) Avtorji: Janja Intihar  Teme: mali delničarji Datum: Četrtek, 22. junij 2023 Stran: 5  

Se nadzornemu svetu Uniorja obetajo spremembe? Nadzorniki na nakovalu Društva malih delničarjev Slovvnije. Društvo ima v lasti eno samo delnico Uniorja, Stankovič pa je bil član nadzornega sveta družbe že v obdobju med letoma 2017 in 2021. Mali delničarji tudi predlagajo, naj skupščina sprejme sklep o odpoklicu Franca Dovra, ki je predsednik nadzornega sveta, in članice Andreje Potočnik.

Predlagajo odpoklic Dovra in Potočnikove

Franc Dover in Andreja Potočnik sta bila skupaj s Simono Razvornik Škofič in z Boštjanom Napastom za člana nadzornega sveta Uniorja imenovana junija leta 2021. Njihovo imenovanje je dvignilo kar nekaj prahu. Dover, sicer direktor mariborske Snage, velja za kader SDS, Potočnikova je bila v prejšnji vladi tesna sodelavka takratnega gospodarskega ministra Zdravka Počivalška. Skupina malih delničarjev je želela, da bi bil nov nadzorni svet manj političen in da bi bolj ustrezal lastniški sestavi Uniorja. Predlagala je svoje kandidate, a so njene predloge preglasovali SDH, kapitalska družba in nekaj drugih.

Vse kaže, da bo seja skupščine delničarjev Uniorja, ki bo čez dva tedna, ena najbolj burnih doslej. Na zahtevo petih malih delničarjev je uprava morala dnevni red seje razširiti z njihovimi predlogi, ki so večinoma povezani z nadzornim svetom. Če bodo drugi delničarji podprli njihove predloge, bo nadzorni svet Uniorja, vsaj pri tistih članih, ki zastopajo kapital, doživel veliko spremembo. Mali delničarji so od uprave tudi zahtevali, da je na sejo znova uvrstila »zadevo Rhydcon«. Če vodstvo zreške družbe ne bi razširilo dnevnega reda, ki ga je objavilo 2. junija, bi mali delničarji, tako so vsaj napovedali, zahtevali sklic izredne seje. 

Predlog o spremembah v nadzornem svetu je najverjetneje odziv na napoved sedanjih nadzornikov, da bodo na seji skupščine predlagali odpoklic Tomaža Subotiča iz nadzornega sveta družbe. Očitajo mu trgovanje z delnicami podjetja v obdobju, ko tega ne bi smel početi. Skupina petih malih delničarjev, ki ]o sestavljajo Subotič, družbi Železar Štore in Port naložbe ter Vladimir Ložek in Društvo Mali delničarji Slovenije (skupaj imajo nekaj več kot 5,6 odstotka delnic Uniorja), zdaj predlaga, naj lastniki Subotiča potem, ko bodo najprej odločali o njegovem odpoklicu, znova imenujejo za člana nadzornega sveta za obdobje štirih let. S tem se predlogi petih malih delničarjev, poveza nih z nadzornim svetom, še ne končujejo. V začetku junija je odstop napovedala Simona Razvornik Škofič, ki v nadzornem svetu zastopa Slovenski državni holding, največjega posamičnega lastnika zreške družbe. 

Mali delničarji namesto nje predlagajo izvolitev Rajka Stankoviča, predsednika Društva Mali delničarji Slomalih delničarjev. Napast je lani odstopil, lastniki pa so namesto njega v nadzorni svet imenovali Tomaža Subotiča. Skupina malih delničarjev kot razlog za odpoklic Franca Dovra in Andreje Potočnik navaja tri razloge. Po njihovem sta odgovorna, da Unior še ni sprožil postopkov za pregled poslov, povezanih s podjetjem Rhydcon, ter za povrnitev škode, ki naj bi pri tem nastala. Očitajo jima tudi preveliko pasivnost ob okoljski nesreči oktobra lani, ko je iz enega od obratov Uniorja prišlo do izpusta par v okolico, in da sta kot člana nadzornega sveta opustila dolžni nadzor nad financiranjem Uniorja.

Podjetje je, navajajo mali delničarji, do zadnjega trenutka čakalo na dogovor z bankami o refinanciranju posojil. Posledica tega naj bi bile večje obveznosti oziroma višja skupna obrestna mera. Mali delničarji namesto Potočnikove in Dovra za člana nadzornega sveta predlagajo Marjana Mačkoška, upokojenega nekdanjega glavnega direktorja družbe Štore Steel, in dr. Simona Čadeža, profesorja za računovodstvo in revizijo na ljubljanski ekonomski fakulteti.

Spet o Rhydconu

Na zahtevo malih delničarjev bodo na seji skupščine govorili tudi o »zadevi Rhydcon«, ki je bila že na dnevnem redu lanske seje. Naj ponovimo, da sega zgodba, povezana z družbo Rhydcon, dobro desetletje nazaj, ko naj bi Uniorju grozil sovražni prevzem. Takratni predsednik uprave Gorazd Korošec je prepričal direktorja Rhydcona Vinka Stoplovška, da je najel skoraj tri milijone evrov posojila ter od enega od podjetij odkupil delnice Uniorja. Stoplovšek je verjel zagotovilom, da bo delnice v zelo kratkem času lahko prodal drugemu Uniorjevemu prijateljskemu podjetju, kar pa se ni zgodilo. Ker je Rhydcon, ki je bil takrat hčerinska družba Uniorja, vse težje poravnaval obveznosti do banke, mu je Korošec pomagal tako, da mu je na podlagi lažnih računov plačal dela, ki nikoli niso bila izvedena. Takšno ravnanje je s položaja predčasno odneslo Korošca ter mu, ker je zadeva prišla na sodišče, skupaj z Vinkom Stoplovškom prineslo še pogojno kazen.

Vendar v Rhydconu niso mirovali in so Unior tožili. Zreško podjetje je leta 2019 prejelo sodbo celjskega višjega sodišča, da mora šmarskemu Rhydconu plačati 2,2 milijona evrov ter zamudne obresti in pravdne stroške. Skupina petih malih delničarjev znova opozarja, da naj bi Unior zaradi izgubljenih tožb ter s tem povezanih neugodnih zunaj sodnih poravnav družbi Rhydcon, odvetnikom in sodiščem plačal približno 4 milijone evrov. »Na podlagi pravnomočnih odločb je treba takoj ukrepati, preden primer zastara,« navajajo mali delničarji in predlagajo, naj skupščina delničarjev imenuje posebnega revizorja, ki bo najkasneje do septembra pregledal vsa dejanja takratnega vodstva in nadzornega sveta. Imenuje naj tudi pooblaščenca, ki bi glede na ugotovitve revizorja vložil tožbo za povrnitev škode. 

 

V Telekomu se je ponovila Cinkarna: brez sklepa ni dividende

Medij: Finance  Avtorji: Petra Sovdat  Teme:  Telekom Slovenije, mali delničarji Datum: Ponedeljek, 19. junij 2023 Stran: 9

Tudi Telekom Slovenije delničarjem za lani nebo izplačal dividende, saj je država »vedno proti«: njeni predstavniki niso pritisnili tipke »za« niti za enega od treh predlogov, povezanih z delitvijo 40,3 milijona evrov bilančnega dobička. Enako, torej, kot se niso znali opredeliti tudi na seji skupščine delničarjev Cinkarne Celje. Telekom letos ne sme izplačati dividende, ker je od države vzel štiri milijone evrov pomoči za znižanje stroška energentov. Lahko pa bi jih, če bi pomoč vrnil ali pa bi dividende izplačal takoj v začetku prihodnjega leta.

Taka alternativna predloga sta dali društvi malih delničarjev. MDS je predlagal, da se dividenda, šest evrov bruto na delnico, izplača tistim, ki bodo lastniki 3. januarja. Takrat namreč poteče prepoved neizplačila dividende. Toliko bi znašala tudi dividenda po načrtih družbe, če ne bi imela prepovedi izplačila. VZMD pa je predlagal nižjo dividendo, 4,5 evra bruto, že letos, ter da Telekom državi vrne pomoč. Kot rečeno: državni predstavniki so glasovali proti predlogu poslovodstva, da dividende ne izplača, ter proti obema alternativnima predlogoma za izplačilo.

Debeljak se ni prikazal

Skupščina je sicer minila precej mirno, z nekaj vprašanji delničarjev, o tem poročamo v članku na spletni strani (www.finance.si/9014211). Posebnost skupščine pa je bila, da na to - kot je to običajno na vseh zborovanjih delničarjev ni prišel predsednik nadzornega sveta Žiga Debeljak. Predsedniki nadzornikov na skupščinah družb praviloma predstavijo delo nadzornikov v minulem letu. Debeljaka, kije v zadnjih dneh pod plazom kritik, ker je SDH, ki ga vodi, podprl izplačilo dividende v SIJ, čeprav sta njegovi hčerinski družbi vzeli državno pomoč, je pri predstavitvi zamenjala njegova namestnica Karla Pinter.

portalov

Tuje novice iz regije

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.