Mediji o malih delničarjih

Zmeda na ustavnem sodišču pri obravnavi Banke Slovenije in luknje slovenskih bank

Medij: Portal Plus Avtorji: Žiga Stupica Teme: Banke, Mali delničarji Datum: Tor, 10. apr.. 2018

Osvetljujemo konfuzijo ustavnosodne prakse, ko gre za obravnavo Banke Slovenije in luknje slovenskih bank. Na Ustavnem sodišču je  bilo sproženih več ustavnih presoj, začetih s predlogi in pobudami vlagateljev v zvezi z odločbami Banke Slovenije iz leta 2013 in 2014 o izrednih ukrepih določenim slovenskim bankam. Odločba je neutemeljena, saj je ni mogoče preizkusiti glede ocenitve dopustnosti oziroma sorazmernosti izpodbijane zakonske ureditve, ki je uveljavila podlage za navedene ukrepe, ki so v bankah prizadeli vlagatelje. Ustavno sodišče ni dokazalo svoje trditve o tem, da ne obstaja prikrajšanje njihove zasebne lastnine in je posledično štelo zakon za dopusten, zaradi česar je odločba na ravni hipotetične dokazanosti.


Nedavno je prišlo v zadevi pred Ustavnim sodiščem Republike Slovenije (US), ki je v teku, do neutemeljenega sklepa številka U-I-168/17-19 z dne 20. decembra 2017 (tu). Sklep se je izdalo v postopku za oceno ustavnosti Zakona o Banki Slovenije (ZBS) in njegove novele ZBS-1C, začetem na zahtevo Banke Slovenije, ki izpodbija pristojnost Računskega sodišča za izvrševanje pregledov smotrnosti in pravilnosti poslovanja Banke Slovenije, kar lahko glede na obdobje te pristojnosti vključuje tudi odločbe o izrednih ukrepih z dne 17. in 18. 12. 2013 ter 17. 12. 2014. Ustavnosodni sklep je neutemeljen, ker se ni ugotovilo manjka zakonskega postopkovnega predpogoja in ker se zahteve Banke Slovenije po uradni dolžnosti ni zavrglo. Predhodno pa je prišlo do neutemeljene ustavnosodne odločbe številka U-I-295/13-260 z dne 19. oktobra 2016 (tu). Odločbo se je izdalo v postopku za oceno določb Zakona o bančništvu (ZBan), njegove novele ZBan-1L in Zakona o reševanju in prisilnem prenehanju bank, ki so podlaga odločbam Banke Slovenije iz leta 2013 in 2014 o izrednih ukrepih, postopek pa je bil začet s predlogi in pobudami številnih vlagateljev. Ustavnosodna odločba je neutemeljena, saj se ni dokazalo temeljne trditve o tem, da ne obstaja prikrajšanje zasebne lastnine vlagateljev in se je posledično štelo zakon za dopusten, zaradi česar je odločba na ravni hipotetične dokazanosti.

 

Konfuzija na Ustavnem sodišču pri obravnavi Banke Slovenije

Ali Ustavno sodišče lahko sprejme (namesto zavrže) zahtevo Banke Slovenije v zadevi U-I-168/17-19? Lahko, toda pod strogim postopkovnim pogojem, ki v zadevi ni izpolnjen. Temeljni pogoj za sprejem (ali zavrženje) zahteve Banke Slovenije za oceno ustavnosti zakona je v določilu 162. člena Ustave Republike Slovenije, da
 
(1.) "postopek pred ustavnim sodiščem ureja zakon" ter da
 
(2.) "predlagatelje zahteve za začetek postopka pred ustavnim sodiščem določa zakon".
 
To vodi v postopkovni pogoj iz 7. alineje 1. odstavka 23.a člena Zakona o ustavnem sodišču, po katerem lahko z zahtevo začne postopek za oceno ustavnosti oziroma zakonitosti "Banka Slovenije in Računsko sodišče, če nastane vprašanje ustavnosti ali zakonitosti v zvezi s postopki, ki jih vodita".

Združitev Mercatorja s Konzumom?

Medij: Dnevnik Avtorji: Sebastjan Morozov Teme: Mali delničarji Datum: Tor, 10. apr.. 2018

AFERA AGROKOR

Po prvih obrisih dogovora o poplačilu upnikov naj bi ruski državni banki - Sber­bank in VTB Bank - postali skoraj polovični lastnici novega Agrokorja. Kaj se bo dogajalo z Mercator­ jem, še ni natančno znano, omenja pa se, da naj bi se pred prodajo združil s Konzumom.


Prvotni rok, do katerega bi morala izredna uprava Agrokorja skleniti dogovor z upniki o poplačilu mili­jardnih obveznosti, se je iztekel da­ nes. Po pričakovanjih ga je zagreb­ško trgovsko sodišče nedavno po­ daljšalo za tri mesece, kot to omo­ goča razvpiti, pred enim letom v sa­boru sprejeti lex Agrokor. Ta je up­nikom onemogočil vlaganje izvršb in tlakoval pot za odstavitev nekda­njega dolgoletnega predsednika uprave in Agrokorjevega lastnika Ivice Todorica ter imenovanje izre­dne uprave. Po aferi s svetovalnimi storitvami je namesto Anteja Ra­mljaka vodenje Agrokorja marca prevzel Fabris Peruško.

Ena od njegovih ključnih odloči­tev je bila, da rusko državno banko Sberbank vrne za pogajalsko mizo. S približno 1,1 milijarde evrov terjatev gre za največjo posamično Agrokor­jevo upnico. Ker je Sberbank proti Agrokorju v več državah vložila tož­be in sprožila izvršilne postopke, ji Ramljak prijavljenih terjatev ni ho­tel priznati. V zameno za priznanje terjatev je bilo konec marca dogovorjeno, da Sberbank ustavi vse sod­ne postopke proti Agrokorju.

Banke večinske lastnice Agrokorja

Po prvih obrisih dogovora z upniki naj bi Sberbank postala največja las­tnica Agrokorja. S pretvorbo po­membnega dela terjatev v lastniški kapital naj bi ruska banka pridobila približno 30-odstotni lastniški delež novega Agrokorja, je poročal hrvaški časnik Večernji list. Skupaj z rusko VTB Bank, prav tako v državni lasti, ki ima do Agrokorja okoli 300 mili­jonov evrov terjatev, pa naj bi imela v lasti 44-odstotni lastniški delež propadajočega hrvaškega konglome­rata, medtem ko naj bi hrvaške banke (Zagrebačka banka idr.) pridobile približno desetodstotni lastniški de­lež. Lastniki obveznic naj bi v no­ vem Agrokorju pridobili približno četrtinski lastniški delež, dobavitelji pa okoli desetodstotnega.

Janša je lastnik Krvavca

Medij: Gorenjski glas Avtorji: Vilma Stanovnik Teme: Mali delničarji Datum: Tor, 10. apr.. 2018 Vir foto: www.rtc-krvavec.si

Alpska investicijska družba je nakazala kupnino in tako prevzela RTC Krvavec.

Kranj - Kot je znano od začetka decembra, je Alpska investi­cijska družba, katere lastnik in direktor je kranjski podje­tnik Janez Janša, uspela s po­nudbo za nakup RTC Krvavec. Po nekaj zapletih, ki so zadržali izpolnitev pogodbe, sta Alpska investicijska družba kot kupec in Unior kot pro­dajalec na začetku februarja podpisala aneks k prodajni pogodbi, s katerim sta podalj­šala rok za izpolnitev do sredi­ne tega meseca.

Že takrat  so na Alp­ski investicijski druž­bi (oziroma direktor Janez Janša) zagotavljali, da imajo v celoti zagotovljena finanč­na sredstva za plačilo delnic in da za nakup ne bo zastav­ljeno premoženje RTC Krva­vec, prav tako pa tudi, da bodo z novimi razvojnimi načrti in skrbnim gospodarjenjem omogočili napredek gorske­mu športno-rekreativnemu središču, ohranili delovna mesta ter pripomogli k razvo­ju regije.

Alpska investicijska družba naj bi konec prejšnjega tedna za delnice plačala nekaj manj kot 1,7 milijona evrov ter prev­zela za štiristo tisoč evrov kre­dita RTC Krvavec, za 4,1 mi­lijona kredita RTC Krvavec pa je prevzela banka lntesa Sanpaolo.

Neuradno informacijo smo včeraj želeli preveriti tudi pri upravi Uniorja, vendar nam do zaključka redakcije niso poslali odgovora.

Bruselj je razcefral slovensko ponudbo glede prodaje NLB

Medij: Delo (Aktualno) Avtorji: Peter Žerjavič Teme: Mali delničarji Datum: Pet, 06. apr.. 2018

Evropska komisija dvomi, da se lahko zagotovi dolgoročna sposobnost preživetja NLB, če ne bo spremembe lastništva.

V Uradnem listu EU je bil danes objavljen javni del odločitve o začetku postopka poglobljene preiskave o novih zavezah, ki jih je Slovenija predlagala glede NLB.

Odločitev o sprožitvi preiskave je bila sicer sprejeta že januarja, a so iz nje pred objavo morali odstraniti še zaupne dele. Že na prvi pogled je očitno, da Bruselj slovenske predloge glede podaljševanja roka za prodajo na leto 2019, alternativne rešitve in končanje drugih zavez ocenjuje kot neprimerne.

Slepi skrbnik

Komisija ugotavlja, da je rok 31. december 2017 za prodajo 50 odstotkov NLB potekel. Poleg tega Slovenija do 30. novembra 2017 ni predlagala skrbnika za odprodajo, da bi se prodale tuje hčerinske družbe NLB na Balkanu.

»Da bi ugodili komisiji, so slovenski organi predlagali imenovanje 'slepega skrbnika', tako da bosta medtem korporativno upravljanje in tekoče poslovanje NLB še naprej potekali brez vmešavanja države,« pišejo v Bruslju.

Slovenija je tudi predlagala, da se vse zaveze, kakor so opredeljene v sklepu iz leta 2013 (kot je bil spremenjen s spremembo sklepa iz leta 2017), prenehajo uporabljati 31. decembra 2017 z izjemo zaveze za prodajo.

Komisija resno dvomi, da so spremenjene zaveze, ki jih je priglasila Slovenija, enakovredne zavezam, ki jih je komisija odobrila v svojem sklepu z dne 18. decembra 2013 in sklepu o spremembi z dne 11. maja 2017.

V NLB ne želijo komentirati ocene Evropske komisije, ki dvomi v sposobnost preživetja banke, če ne bo spremembe lastništva. Vodstvo banke namreč meni, da ne gre za mnenje Bruslja o finančni ustanovi, pač pa o slovenski politiki.

Povezave s spremembo lastniške strukture

Komisija opozarja, da je bil tisti del sklepa iz 2013, ki govori o sposobnosti preživetja, bistveno povezan s spremembo lastniške strukture družbe NLB. Leta 2013 so se slovenski organi resnično zavezali, da bodo odpravili vmešavanje države v tekoče poslovanje NLB. Vendar glede na spremenjene zaveze, ki jih je priglasila Slovenija, »komisija resno dvomi, da se lahko zagotovi dolgoročna sposobnost preživetja NLB, če ne bo spremembe lastništva«.

Unior lani zrasel še za deset odstotkov

Medij: Novi tednik Celje Avtorji: Janja Intihar Teme: Mali delničarji Datum: Pet, 06. apr.. 2018 Stran: 4

Rekordni prihodki programa Odkovki Aprila vendarle zaključek prodajnega postopka hčerinske družbe RTC Krvavec

Zreški Unior, ki sodeluje predvsem avtomobilsko industrijo in 95 odstotkov proizvodnje proda približno sto držav, je lani posloval zelo dobro, celo bolje od načrtov. Kot poslovnem poročilu ugotavlja predsednik uprave Darko Hrastnik, so bile razmere na trgu najboljše po letu 2008, povpraševanje po njihovih izdelkih je bilo tolikšno, da so programu Odkovki pogosto morali delati tudi štirih izmenah. tem programu, ki je že lani imel rekordno prodajo, tudi letos pričakujejo najvišjo rast prihodkov. Prvič zgodovini naj bi presegli 100 milijonov evrov. odkovki delov za krmilne mehanizme in ojnice se Unior uvršča med najpomembnejše proizvajalce na svetu. 

Unior je lani ustvaril 165 milijonov evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je za 9,9 odstotka več kot letu 2016 in 5,2 odstotka več od načrtov. Leta 2016 so sicer prihodki znašali 167,9 milijona evrov, so bili takrat računovodske izkaze vključeni tudi prihodki pro

grama Turizem, ki so ga po seji skupščine avgusta lani izločili iz matičnega podjetja in prenesli na novo družbo Unitur. Računovodski izkazi Uniorja za leto 2017 zajemajo tako le tri programe, in sicer Odkovke, Ročno orodje in Strojno opremo, ki se po novem imenuje Strojegradnja. Čisti dobiček je bil od predlanskega višji za 10 odstotkov in je znašal 7,7 milijona evrov. podjetju so lani nekoliko zvišali tudi dodano vrednost na zaposlenega. Uniorju so lani več kot prejšnja leta tudi vlagali. Za naložbe so porabili 14 milijonov evrov, večino denarja so porabili za povečanje proizvodnih zmogljivosti programu Odkovki. 

Nezadovoljni z dobičkonosnostjo

Uniorju je lani uspelo izboljšati poslovne rezultate tudi na ravni skupine, kateri je poleg podjetja Zrečah še osemnajst hčerinskih družb Sloveniji in tujini. Dobiček iz poslovanja skupine je letu 2016 znašal 16,6 milijona evrov, lani pa se je zaradi prenosa družbe RTC Krvavec med sredstva za prodajo in tem prevrednotenja osnovnih sredstev višini 10,4 milijona evrov zmanjšal na osem milijonov evrov. Manj zadovoljni so Uniorju dobičkonosnostjo. »Pri 

9,9-odstotni rasti prodaje in 6,9-odstotni rasti kosmatega donosa glede na leto 2016 nismo povečali EBIT in EBITDA,« je poročilu poslovanju matičnega podjetja zapisal predsednik uprave Darko Hrastnik. 

Krvavec končno prodan? 

Lani bi se moral začeti postopek prodaje Uniorja. Napovedal ga je konzorcij lastnikov, ki ima 55 odstotkov vseh delnic družbe. Vendar do prodaje ni prišlo in uprava Uniorja ne ve, ali se bo postopek začel letos in kdo bo prodajalec. Aprila naj bi se vendarle končala prodaja h

čerinske družbe RTC Krvavec. Kupoprodajno pogodbo Alpsko investicijsko družbo je uprava Uniorja podpisala že decembra lani, vendar so preteklih mesecih prodajo smučarskega centra spremljali številni zapleti. 


Predsednik uprave Uniorja Darko Hrastnik napoveduje, da bo letos program Odkovki prvič svoji zgodovini presegel 100 milijonov evrov prihodkov od prodaje. Vir fotografije: SHERPA.


Zaradi najetja novih dolgoročnih posojil decembra 2016, katerimi je poplačal stari dolg in dosegel boljše pogoje financiranja, so bile finančne obveznosti Uniorja lani nižje za 1,6 milijona evrov ali za kar 35 odstotkov. 

Zreški Unior lani posloval uspešno

Medij: Novice - Slovenske Konjice Datum: Četrtek, 05.04.2018 Država: Slovenija Stran: 10 Avtorica: Nina Krobat 

Rast. Poslovanje so lani še izboljševali, soočajo pa se pomanjkanjem kadrov. 

„Poslovanje družbe Unior letu 2017 lahko glavnem ocenimo za uspešno, saj smo izboljšali nekatere od ključnih kazalnikov poslovanja in glavnem presegli planirane," je Uniorjevem poslovnem poročilu za leto 2017 med drugim ocenil predsednik uprave Darko Hrastnik. 

Poudaril je, da so programu Odkovki ponovno dosegli rekordno vrednost prodaje, Ročnem orodju so načrtovano presegli, programu Strojegradnja pa so siceršnjo rastjo prodaje za načrti nekoliko zaostali. Tokrat prvič letnem poročilu niso vključeni podatki poslovanju Uniorjevega turizma, ki so ga izčlenili v samostojno družbo.

Poslovanje v številkah 

Zreški Unior je lani dosegel dobrih 165 milijonov evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je skoraj 10 odstotkov več kot leto pred tem. Dosegli so 7,7 milijona evrov čistega dobička, kar je dobrih 10 odstotkov več kot leto pred tem. 

Na ravni celotne skupine Unior so dosegli 239 milijonov evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je za dobrih odstotkov več kot leto pred tem. Čisti dobiček družbe je znašal 5,7 milijona evrov in je nižji kot leto poprej, in sicer zaradi prenosa družbe RTC Krvavec med sredstva za prodajo. 

Zaposleni 

Konec leta 2017 je bilo Uniorju 1.793 zaposlenih (brez Uniturja), kar je 32 manj od načrtovanega in za 17 več kot letu 2016. »Podobno kot večini slovenskih podjetij se tudi Unior ju srečujemo pomanjkanjem zaposlenih, ne samo primeru deficitarnih kadrov, ampak čedalje bolj tudi na ostalih področjih dela. 

Glede na povečanje prodaje smo manko zaposlenih nadomeščali rastjo produktivnosti, nadurnim delom, po drugi strani pa veliko energije usmerili nove in dodatne aktivnosti za iskanje novih sodelavcev, tako da smo kljub vsemu uspeli na novo zaposliti 169 sodelavcev, je letnem poročilu zapisal predsednik uprave. 

Načrti za letos 

Zakona še ne bo, vse več pobud za poravnavo

Medij: Delo (Aktualno) Avtorji: Maja Grgič Teme: Mali delničarji Datum: Tor, 27. mar.. 2018 Stran: 2

Bančne razlastitve Štiri leta po sanaciji še brez pravnih podlag za tožbe - Ministrstvo za finance poravnavi ni naklonjeno 

Ljubljana - Ker poslanci do konca mandata te vlade ne bodo sprejeli zakona o pravnem varstvu razlaščenih vlagateljev bank, utegne to postati ena od predvolilnih tem. Pri tem se odpirajo razmišljanja, ali po več kot štirih letih ne bi bila boljša poravnava, za kar se zavzemajo tudi pri predsedniku republike. 


Naj spomnimo: v zadnji sanaciji bank konec leta 2013 in jeseni 2014 je bilo razlaščenih okoli 100.000 delničarjev in imetnikov podrejenih obveznic šestih bank. Delničarji so z izbrisom izgubili 381 milijonov, lastniki podrejenih finančnih instrumentov pa 582 milijonov evrov premoženja. 

Ustavno sodišče je nato jeseni 2016 presodilo, da ukrepov na podlagi z odločb Banke Slovenije o izrednih ukrepih ni mogoče izpodbijati, da pa je treba razlaščencem pri tem v šestih mesecih zagotoviti učinkovito pravno varnost za vložitev odškodninske tožbe. 

A leto in pol po odločitvi ustavnega sodišča državni zbor še vedno ni sprejel zakona o pravnem varstvu; vlada ga je pripravila, a ga poslanci zaradi številnih pripomb in nedodelanosti niso obravnavali. To pomeni, da bo o njem najbrž odločal šele novi sklic parlamenta in da bodo razlaščenci pravno podlago za tožbe v najboljšem primeru dobili šele pet let po izbrisu. Kdaj bi se lahko te odškodninske tožbe končale, pa si ne upa napovedati nihče. 

Za so mali in veliki 

Guverner ostro nad Pahorja zaradi ideje o poravnavi s "podrejenci"

Medij: Dnevnik (V ospredju) Avtorji: Klemen Košak Teme: Mali delničarji Datum: Pet, 23. mar.. 2018 Stran: 3

FINANCE / SANACIJA BANK

Predsednik države Borut Pahor in nj*egov svetovalec France Arhar se zavzemata, da bi spor o domnevnem oškodovanju pri sanaciji bank rešili s poravnavo. To je mogoče razumeti tudi kot namero, da bi se Pahor izognil odgovornosti za bančno luknjo, se je odzval guverner Boštjan Jazbec.


Včeraj je Delo poročalo, da je predsednik države Borut Pahor zavzel stališče o rešitvi spora glede »bančnih izbrisov«, ki so bili del sanacije bank v letih 2013 in 2014 Pahor se namreč zavzema, da bi se država oziroma Banka Slovenije poravnala z razlaščenimi imetniki kvalificiranih obveznosti bank, tako imenovanimi podrejenci.

Dolgotrajni postopki

V imenu predsednika je njegov svetovalec, nekdanji guverner Banke Slovenije France Arhar zapisal, da se jim zdi zelo zanimiva ideja o iskanju zunajsodne poravnave. »Kazalo bi jo dodatno analizirati in proučiti ter primerjati z rešitvami v nekaterih drugih državah,« je zapisal v pismu, ki so ga iz predsednikovega urada poslali društvu Mali delničarji Slovenije (MDS). Arhar je pojasnil, da bodo morali tožniki v sodnih postopkih dokazati, da bi bili v stečajih bank manj oškodovani, kot so bili v dejanski sanaciji. »Taka 'probatio diabolica' bo zahtevala dolgotrajne sodne postopke s sodelovanjem različnih domačih in tujih strokovnjakov, z vedno prisotnim dvomom o realni vrednosti takih ocen in odločitev,« je pojasnil. Po njegovem mnenju lahko postopki trajajo več desetletij.

Včeraj je Arhar dejal, da bi bila poravnava razumna, o izvedbi pa še niso govorili. Radio Slovenija je poročal, da se omenja od 50 do 80-odstotna poravnava. MDS sicer predlaga dve različni odškodninski shemi, eno za poučene in drugo za nepoučene vlagatelje, tudi oni pa niso navedli številk. Sodni postopki so trenutno zamrznjeni, saj je ustavno sodišče naložilo politikom, naj »podrejencem« zagotovijo učinkovito sodno varstvo, vendar se sprejem zakona odmika. V društvu navajajo, da Sloveniji grozi tožbeni zahtevek v višini 600 milijonov evrov, na katerega se je v štirih letih že nabralo 200 milijonov evrov zamudnih obresti.

Jazbec ugiba o Pahorjevih motivih

Bo uprava SDH danes dobila še tretjega člana?

Medij: Dnevnik (V ospredju) Avtorji: Sebastjan Morozov Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah, ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Datum: Čet, 22. mar.. 2018 Stran: 3

GOSPODARSTVO / UPRAVLJANJE DRŽAVNEGA PREMOŽENJA

Ker si nadzorniki niso enotni, kdo od dveh kandidatov naj bi postal tretji član uprave SDH, obstaja možnost, da sploh ne bo imenovan. Med možnimi scenariji se omenja tudi, da bi v upravo presedlal kdo izmed nadzornikov, podobno kot je to storila Lidia Glavina.

Nadzorni svet Slovenskega državnega holdinga (SDH) bo danes odločal o imenovanju tretjega člana uprave. Ker si člani nadzornega sveta pod vodstvom Damjana Beliča niso enotni, katerega od dveh kandidatov, ki sta se uvrstila v ožji izbor, bi imenovali, po neuradnih informacijah obstaja le polovična verjetnost, da bo manjkajoči član uprave sploh imenovan.

V ožji izbor so se uvrstili štirje kandidati, nominaeijska komisija nadzornega sveta SDH pa je nato imenovala dva, o katerih se bo odločalo. Eden od njiju je Dušan Zorko, nekdanji predsednik uprave Pivovarne Laško. Kateri je drugi kandidat, ki se je kvalificiral v sklepno dejanje, ni znano. Se je pa med četverico omenjal Marko Tišma, namestnik predsednika nadzornega sveta SID banke in član nadzornega sveta Term Olimia, ki jih je do imenovanja v vlado vodil Zdravko Počivalšek. Prav ta naj bi si v zakulisju močno prizadeval, da Tišma pride v upravo SDH.

Teoretično bi v upravo lahko presedlal kdo od nadzornikov

Zaposlujejo, a pretovor je počasnejši

Medij: Delo (Aktualno) Avtorji: Boris Šuligoj Teme: Mali delničarji Datum: Čet, 22. mar.. 2018 Stran: 3

Luka Koper V prvih dveh mesecih v Luki za sedem odstotkov manjši pretovor - Zaposlili bomo 77 delavcev, dobili pa so 2500 prijav na razpis.

Koper - V morju pred Luko Koper je v zadnjih mesecih pogosteje kot ponavadi mogoče opaziti tudi po deset čezoceank, ki po več dni v sidrišču čakajo na vstop v pristanišče. Večji poslovni partnerji opozarjajo na počasnejši pretovor. V Luki zanikajo, da bi bile vzrok kakršnekoli poslovne ovire.

Neuradni podatek pa kaže, da so v prvih dveh mesecih pretovorili za 3,8 milijona ton blaga, lani v istih dveh mesecih za 4,1 milijona ton. Opazovanje poslovanja po posameznem mesecu ni najbolj merodajno,
saj je dinamika pretovora odvisna od številnih dejavnikov. Podatek smo objavili, ker smo hoteli preveriti, koliko je resnice v neuradnih pripombah, da se v pristanišču zdaj posluje manj prožno, in ker je to po desetih letih prva sprememba trenda rasti. Vzrokov za počasnejši pretok blaga je več. Včeraj je, denimo, močna burja spet nekoliko upočasnila delo v pristanišču. Tudi sicer na terminalu za sipke tovore konec februarja zaradi močne burje kar štiri dni niso pretovarjali. Poleg tega je veliko dežja oviralo pretovor žitaric in valjane pločevine. Januarja so delo upočasnili zaposleni zaradi protesta na račun suspenza vodje sindikatov. Počasnejše je delo tudi zaradi strahu pred hujšo nesrečo, kakršna se je zgodila lani. Poleg te se je na terminalu za razsute tovore lani zgodila še nesreča, ko je ladja trčila v dvigalo in uničila obalo, ki jo bodo popravili šele jeseni. Pa tudi privezno mesto za ro-ro terminal še čaka na ustrezno ureditev.

Pomanjkanje delavcev in čakajoč na zaposlovanje

Poslovne novice domačih časopisov in spletnih

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.