Mediji o malih delničarjih

Banka Slovenije nadaljuje pravni boj

Medij: Delo (Gospodarstvo) Avtorji: Katja Svenšek Teme: Banke Datum: Pet, 15. dec.. 2017

Ustavni sodniki prvič o zakonu, ki dovoljuje revizijo centralne banke

Ljubljana - Ustavni sodniki so včeraj presojali, ali bi računsko sodišče s pregledom v Banki Slovenije tej in celo državi res lahko povzročilo tako težko popravljive posledice, da bi izvajanje zakona do končne odločitve o morebitni protiustavnosti zadržali. Državni zbor in vlada za to ne vidita razloga.

Zakon o Banki Slovenije, ki računskemu sodišču omogoča revizijo centralne banke, je ta takoj ob uveljavitvi poslala v presojo ustavnemu sodišču. Čeprav so pooblastila računskega sodišča v zakonu o Banki Slovenije zelo omejena - zakon izrecno navaja, da revizija ne bo zajemala praks nadzora Banke Slovenije, izjema so le tiste, ki jih je Banka Slovenije izvajala do novembra 2014 (takrat je nadzor prevzela ECB) in ki so vodile v porabo proračunskih sredstev - so v Banki Slovenije prepričani, da bi bil to nedopusten poseg v njihovo samostojnost. Ustavnemu sodišču so zato predlagali tudi zadržanje izvajanja zakona do končne določitve. Sodišče je presojo zakona uvrstilo na dnevni red včerajšnje seje, ali so ustavni sodniki sprejeli tudi že kakšno odločitev, pa ni znano.

Ne vsebina, že sama revizija problem

Poročali smo že, da je ena največjih težav za Banko Slovenije očitno možnost priporočila, ki ga lahko po opravljeni reviziji izda računsko sodišče. Priporočila nimajo nobenih pravnih posledic, kar jih v centralni banki skrbi, pa so pričakovanja, ki bi jih računsko sodišče s temi priporočili lahko ustvarilo. S svojimi usmeritvami - tako priporočila vidijo v Banki Slovenije - bi lahko, opozarjajo v predlogu za ustavno presojo, ne glede na to, da jim priporočil ni treba upoštevati, poseglo v konkretne postopke nadzora in opravljanja konkretnih nadzorniških funkcij. Kot je mogoče razbrati iz odgovorov Banke Slovenije na mnenje državnega zbora in vlade - ta ne delita bojazni Banke Slovenije - v resnici ni pomembna vsebina revizije in samih ugotovitev računskega sodišča. Prepričani so, da bi težko popravljive posledice nastale že s samim začetkom revizije.

Vse bojazni vodijo v leto 2013

Nobenega dvoma ni, da je namen pooblastila za revizijo Banke Slovenije, ki ga zakon daje računskemu sodišču, omogočiti podlago za pregled praks nadzora iz sanacije bančnega sistema leta 2013. Težava, ki jo ima pri tem Banka Slovenije, se nanaša predvsem na to, kako bi morebitne nepravilnosti, ki bi jih ugotovilo računsko sodišče, vplivale na sodne postopke. »Jasno je, da lahko ima mnenje katerega koli državnega organa o tej problematiki [to je sanaciji bančnega sistema v letu 2013] prejudicialne posledice v kasnejšem sodnem postopku«, ki ga mora država zagotoviti lastnikom izbrisanih podrejenih obveznic. Spomnimo, gre za zahtevo ustavnega sodišča, da se bančnim razlaščencem zagotovi možnost učinkovitega pravnega varstva glede izdanih odločb Banke Slovenije.

Razkrivamo, kdo bi lahko bil novi partner Gorenja

Medij: Delo (Gospodarstvo) Avtorji: Suzana Kos Teme: Mali delničarji Datum: Sre, 13. dec.. 2017 Stran: 8

Strateški lastnik Finančni svetovalec Rothschild ima po naših informacijah jasna navodila za izbor

Ljubljana - Potem ko se je japonski Panasonic odločil, da se njegova pot z velenjskim proizvajalcem bele tehnike razide, se na obzorju kaže nov azijski partner. To naj ne bi bil na primer korejski velikan Samsung, temveč naj bi si po naših informacijah želeli partnerja iz Kitajske.


Kitajska skupina Midea je tisti strateški partner, ki bi si ga po naših neuradnih informacijah želeli v Gorenju. To azijsko skupino bi lahko Gorenje zanimalo zaradi možnosti prodora na evropski trg, ocenjujejo naši sogovorniki, Gorenje pa bi ta partner dopolnjeval, saj se njun prodajni asortiman na evropskem trgu ne križa. Midea je sicer vodilni svetovni proizvajalec klim in klimatskih sistemov.

Finančnega sklada načeloma ne bi

V Gorenju si lastništva finančnega sklada po naših informacijah ne želijo, uradno pa odgovarjajo, da glede iskanja strateškega partnerja »še ni prišlo do kakršnihkoli konkretnih nadaljnjih korakov«. »Oziroma, če bi se aktivnosti končale, bomo o podrobnostih takoj obvestili javnost,« zatrjujejo v Velenju. Med možnimi strateškimi partnerji sogovorniki omenjajo še kitajskega velikana Haier.

Razkrivamo: katerim bankirjem in politikom bodo brskali po transakcijskih računih

Medij: Siol.net Avtorji: Primož Cirman, Vesna Vuković Teme: Banke Datum: Tor, 12. dec.. 2017

Čigavi transakcijski računi pri slovenskih bankah zanimajo parlamentarno komisijo, ki preiskuje zlorabe v slovenskem bančnem sistemu?

Preiskovalna komisija državnega zbora o ugotavljanju zlorab v slovenskem bančnem sistemu, ki jo vodi poslanec SDS Anže Logar, je pred dnevi na slovenske banke naslovila zahtevo za razkritje podatkov o njihovem premoženju in prometu na transakcijskih računih posameznih fizičnih oseb. 

Zanimajo jih podatki za obdobje med letoma 1997 in 2015, torej skupaj kar za 18 let. Na seznamu so po naših podatkih naslednja imena:

  • Janko Medja, predsednik uprave Nove Ljubljanske banke (NLB) v obdobju 2012–2016,
  • Božo Jašovič, predsednik uprave NLB v obdobju 2009–2011,
  • Marjan Kramar, predsednik uprave NLB v obdobju 2004–2009,
  • Matej Narat, nekdanji član uprave NLB (2002–2009)
  • Marko Jazbec, nekdanji član uprave NLB (2009–2013)
  • Alojz Slavko Jamnik, nekdanji član uprave NLB (2007–2009),
  • Andrej Hazabent, nekdanji član uprave NLB (2002–2007) in član uprave NKBM (1995–1997),
  • Milan Marinič, nekdanji generalni sekretar NLB,
  • Boris Zakrajšek, nekdanji član uprave NLB in predsednik uprave LHB Frankfurt,
  • Gorazd Jančar, nekdanji predsednik uprave NLB Interfinanz (Švica),
  • Marko Simoneti, nekdanji predsednik nadzornega sveta NLB v obdobju 2009–2012,
  • Matjaž Kovačič, nekdanji predsednik uprave Nove KBM (2005–2012),
  • Črtomir Mesarič, nekdanji predsednik uprave Nove KBM (2002–2005), pozneje direktor NLB Montenegro, 
  • Jurij Detiček, nekdanji predsednik uprave Adria Bank Dunaj,
  • Aleš Hauc, nekdanji predsednik uprave Nove KBM v obdobju 2012–2015
  • Uroš Čufer, nekdanji minister za finance v vladi Alenke Bratušek (2013–2014)
  • Mitja Gaspari, nekdanji guverner Banke Slovenije (2001–2007), pred tem minister za finance v vladah Janeza Drnovška, pozneje minister za razvoj v vladi Boruta Pahorja (2009–2011)
  • Jasna Iskra, vodja pravnega oddelka na Banki Slovenije,
  • Andrej Plausteiner, nekdanji direktor Urada za preprečevanja pranja denarja.

Pri naštetih komisija zahteva podatke tudi o prometu na računih njihovih podjetij ali podjetij v lasti njihovih ožjih družinskih članov.

Drugih imen na seznamu za zdaj ni. Hkrati je komisija od bank zahtevala tudi podatke za približno tristo oseb, za katere predvidevajo, da so v obdobju med letoma 1997 in 2015 obiskovale sedeže izbranih bank, ki so predmet preiskave, po naših podatkih za NLB in Novo KBM. Po neuradnih informacijah so na seznamu tudi nekateri novinarji in uredniki medijev.

Kdo na seznamu manjka

S seznama ni mogoče razbrati, po kakšnih kriterijih je komisija izbrala imena. 

Kam bo šlo Kostićevih 63 milijonov evrov

Medij: Delo (Gospodarstvo) Avtorji: Suzana Kos Teme: Banke Datum: Tor, 12. dec.. 2017

Sporazum o nakupu delnic v glavnih točkah usklajen. Prodajalcem gre vsa kupnina.

63 milijonov evrov bo predvidoma plačal najbogatejši Srb za polovični delež v Gorenjski banki

Ljubljana – Danes se bo po naših informacijah sešel upravni odbor holdinške družbe Sava in odločal o tem ali sprejme ponudbo srbske AIK banke v lasti Miodraga Kostića, ki jo je dal za nakup polovičnega deleža Gorenjske banke. Skladno z zakonodajo sledi srbski prevzem banke. 

Zgodba s prodajo Gorenjske banke, ki se vleče že od jeseni leta 2015, se tako končuje. V zadnjih nekaj tednih sta se obe strani, prodajna in nakupna, pogajali o tem, koliko kupnine naj bi Kostić deponiral na posebnem računu. Ta denar naj bi počakal do razpleta zgodbe o sumu kaznivega dejanja oziroma domnevno spornih poslih banke z delnicami Iskratela v letu 2009.

Če bi se sumi Banke Slovenije, da je Gorenjska banka pri prodaji teh delnic pridobila protipravno premoženjsko korist v višini skoraj 20 milijonov evrov, izkazali kot utemeljeni, teh deponiranih milijonov prodajalci ne bi videli. A po naših informacijah Kostić ne vztraja več pri posebnih pogojih oziroma garancijah prodajalcev za domnevno sporne posle Gorenjske banke v preteklosti. To pomeni, da se bo vsa kupnina, po naših izračunih gre za nekaj več kot 63 milijonov evrov kupnine, steklo na račune prodajalcev, ki skupaj prodajajo 54,57-odstotni delež Gorenjske banke.

Vse več bančnih razlaščencev za možnost poravnave

Medij: Delo (Gospodarstvo) Avtorji: Maja Grgič Teme: Banke Datum: Tor, 12. dec.. 2017

Problem razlaščencev po štirih letih še ni rešen in tožbe se lahko vlečejo še desetletje.

Ljubljana – S sanacijo bank je praznih rok ostalo tudi okoli 100.000 bančnih vlagateljev, katerih problem tudi po štirih letih še ni rešen. Poslanci bodo jutri razpravljali o predlogu zakona o pravnem varstvu razlaščencev, s katerim oškodovani vlagatelji in njihovi odvetniki niso zadovoljni. Vse več se jih zavzema za poravnavo.

Lastniki podrejenih obveznic in delnic saniranih bank so na podlagi izrednih odločb Banke Slovenije ostali brez 960 milijonov kvalificiranih obveznosti, od tega 600 milijonov podrejenih finančnih instrumentov. Ustavno sodišče je lansko jesen presodilo, da ukrepi Banke Slovenije niso bili neustavni, da pa razlaščenci niso imeli možnosti učinkovitega pravnega varstva glede izdanih odločb. 

Tožba zoper BS

Vlada je zdaj v državni zbor poslala predlog zakona o pravnem varstvu kvalificiranih obveznosti bank, o katerem bodo poslanci na zahtevo opozicije opravili javno razpravo. Predlog predvideva, da bodo razlaščenci za odškodnino lahko tožili Banko Slovenije, ki bo na koncu morala plačati tudi odškodnino, razen če bo dokazala, da je pri ugotavljanju stanja v bankah in pri izreku izrednih ukrepov delovala kot skrben gospodar. Uporaba predlaganega zakona pa ne bo obvezna, če bo s pravnomočno sodbo ugotovljeno, da je bilo z odločbo Banke Slovenije razlaščencem storjeno kaznivo dejanje. 

Predlog predvideva, da bo Banka Slovenije po uveljavitvi zakona na svoji spletni strani za sanirane banke objavila odločbe o izrednih ukrepih in pogodbe z družbami, ki so opravile ocene vrednosti sredstev banke, torej z Deloittom ter Ernst in Youngom. Vso drugo dokumentacijo, tudi ocene vrednosti sredstev bank, pa bodo morali tožniki zahtevati prek sodišča. Odškodnino pa bodo lahko terjali le tisti, ki bodo vložili tožbo.

Odvetniki razlaščencev – Tamara Kek, Miha Kunič, Helena Butolen iz družbe Šelih in partnerji – so do predlaganega zakona kritični. Menijo, da predlagani zakon ne odpravlja ugotovljene neustavnosti in da dodatno omejuje dostop do dokumentov, ki so bili podlaga za izbris. Kunič je že napovedal vložitev ustavne presoje takšnega zakona, tega ne izključuje niti Butolenova. Tako mali kot veliki razlaščenci pa se zaradi dolgotrajnosti in visokih stroškov postopka zavzemajo, da bi zakon predvidel tudi možnost poravnave.

Tudi Arhar za poravnavo 

Sanacija bank, štiri leta kasneje

Medij: Delo (Gospodarstvo) Avtorji: Miha Jenko Teme: Banke Datum: Tor, 12. dec.. 2017

Evidenca: NKBM prodana, Probanka in Factor banka likvidirani, o NLB se še kar pogajamo, Abanka čaka kupce

Ljubljana – Slovenske banke so štiri leta po dokapitalizaciji in sanaciji dobičkonosne in kapitalsko močne - a so tudi manjše in tudi manj živahno posojajo, kot so v preteklosti.

Spomnimo, novembra 2013, je bil velik del slovenskega bančnega sistema na robu bankrota, klecajoč pod milijardami slabih posojil in na vrata Slovenije je že vsaj pol leta trkala trojka. Izguba bank je v prvih enajstih mesecih 2013 presegla milijardo evrov, donos na kapital (ROE) na ravni sistema je tako znašal neverjetnih minus (!) 33 odstotkov. Levji delež izgub in nedonosnih terjatev je pripadel največjima državnima bankama, NLB in NKBM, ki sta bili pozneje - izkazalo se je, da tri leta prepozno - dokapitalizirani s skoraj poltretjo milijardo davkoplačevalskega denarja.

Primanjkljaj po najbolj neugodnem scenariju

Slovenija je bila očitno prva država, kjer so bili izvedeni strogi obremenitveni testi ključnih bank, ki so bili tudi podlaga za določitev kapitalskih potreb slovenskih bank, stroški so na koncu obremenili slovenske davkoplačevalce, izbrisani so bili tudi lastniki podrejenih obveznic. Izvedbo skrbnega pregleda so koordinirali in nadzorovali Banka Slovenije, ministrstvo za finance, evropska komisije (direktorata za finance in konkurenco), ECB in evropski bančni organ EBA.

Metodologija je ostala tajna, čeprav je več slovenskih ekonomistov pozivalo k njenemu razkritju. Na koncu je bil ocenjeni kapitalski primanjkljaj v bankah določen pa najbolj neugodnem scenariju, po katerem bi se obseg slovenske ekonomije v letih 2013-2015 skrčil za skoraj deset odstotkov - pozneje se je izkazalo, da je v tem času zvišal za vsaj štiri odstotke. Obveljal je izračun ameriške svetovalne družbe Oliver Wyman, da znaša kapitalska luknja v osmih pregledanih bankah (na čelu z NLB, NKBM in Abanko) skoraj 4,8 milijarde evrov, kar je bilo za poldrugo milijardo več od ocene, ki so jo pripravili v nemški revizorski hiši Roland Berger. Mimogrede, predpostavke za neugodne makroekonomske napovedi sta prispevali ECB in evropska komisija.

Pozitivni učinki sanacije

Spet pravna zaušnica Branku Vodušku

Medij: Reporter (Periskop) Avtorji: Nenad Glücks Teme: Mali delničarji Datum: Pon, 11. dec.. 2017 Stran: 10

Poslovnež Branko Vodušek, brat bolj znanega televizijskega novinarja Vladimirja Voduška, je pred tremi meseci proti meni vložil zasebno kazensko tožbo, ker naj bi zoper njega storil kaznivo dejanje razžalitve. Za to kaznivo dejanje je zagrožena denarna kazen ali zapor do šestih mesecev.

Vodušek mi očita, da sem ga razžalil s člankom v tedniku Reporter z naslovom Brat znanega novinarja Vladimirja Voduška obsojen zaradi podtikanja podkupovanja, ki je bil objavljen 3. aprila letos v tiskani izdaji Reporterja in nekaj dni za tem še na spletu. V članku sem poročal o sojenju, na katerem je bil Vodušek na okrožnem sodišču v Ljubljani obsojen za kaznivo dejanje zlorabe osebnih podatkov. Sodnik Marko Češnovar mu je prisodil pogojno osemmesečno zaporno kazen s preizkusno dobo dveh let, čeprav bi mu lahko za to kaznivo dejanje odredil tudi nepogojno zaporno kazen. Sodnik je sicer ugotovil, da je Vodušek storil tudi kaznivo dejanje ponarejanje listin, pri čemer je šlo za stek, zato ga je obsodil le za »težje« kaznivo dejanje.

Šlo je za to, da je ob skupščini družbe Perutnina Ptuj leta 2012 nekdo v imenu Simona Toplaka, ki je bil član nadzornega sveta Perutnine Ptuj, na treh poštah v Ljubljani s plačilnim nalogom UPN na Društvo Mali delničarji Slovenije (MDS) nakazal tri vplačila. Vsak je bil tik pod mejo tisoč evrov (skupaj 2960 evrov), zato se vplačnik ni bil dolžan identificirati. Kot namen vplačila je pisalo »provizija za glasovanje na skupščini PP«. To naj bi bil dokaz, da je skušal Toplak pred skupščino podkupiti predstavnike MDS.

"Vodenje Luke Koper me ne zanima"

Medij: Delo (Gospodarstvo) Avtorji: Milka Bizovičar Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Datum: Sre, 06. dec.. 2017 Stran: 9

Andrej Božič Pri vodenju si ne dovoli prišepetovalcev, ker bi bilo to v škodo podjetja Odločitve o tovarni Steklarne Hrastnik na Poljskem bodo znane v prihodnjih tednih

Ljubljana - Andrej Božič, ki od avgusta skrbi za strateški razvoj Skupine Steklarna Hrastnik, zanika, da bi ga zanimal položaj predsednika uprave v Luki Koper. Tisti, ki neformalno iščejo kandidate, so se res obrnili tudi nanj, a kot pravi, ga funkcija zaradi osnovnih pogojev dela ne zanima. In napoveduje, da bodo v steklarni v naslednjih tednih sprejemali pomembne odločitve v povezavi z investicijo na Poljskem.


Čeprav ugibanja v povezavi z Luko Koper nekoliko motijo njegovo delo, je osredotočen na delo v steklarni. Danes je z generalnim direktorjem Petrom Časom na zelo pomembnem sestanku v Parizu, januarja ga čakajo pogovori s partnerji v Mehiki in v ZDA.

Informacije o tem, da ste kandidat za vodenje Luke Koper ne pojenjajo. Torej, vas ta položaj zanima ali ne?

Preden sprejmem katerikoli projekt, pogledam kakšni so potenciali podjetja in kaj bi bilo treba narediti, potem se o tem pogovorim z vsemi deležniki, ne samo z lastniki. Treba je na primer tudi vedeti, kako dihajo zaposleni, kakšna bi bila podpora bank. Potem, pri vodenju pa si ne dovolim prišepetovalcev, ker bi bilo to na škodo podjetja. Vedno sem odprt za nasvet, upoštevam tudi
stališča nadzornega sveta (NS) - z njim se pač ne moreš prepirati, saj je predstavnik lastnika. Po zakonu o gospodarskih družbah ima tudi nalogo, da potrjuje vse strateške odločitve, za katere uprava nima pooblastila. Je torej svetovalec, pomembno pa je, da je dobro sestavljen. Upravi mora biti v interesu, da dela dobro, tudi zato, ker jo lahko delničarji tožijo. Je kazensko odgovorna in tudi NS, ne pozabimo, za svoje odločitve odgovarja s svojim premoženjem. Med upravo in
NS torej gre za resno partnerstvo, dobro sodelovanje je zelo pomembno. To je tudi pogoj za dobro delo uprave.

Vsi strahovi brskanja po sanaciji bank: česa se boji Cerar, česa Jazbec

Medij: Siol.net Avtorji: Primož Cirman, Vesna Vuković Teme: Banke, Mali delničarji Datum: Pet, 24. nov.. 2017

Zakaj predsednik vlade Miro Cerar v dopisih, s katerimi je guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec Evropsko centralno banko (ECB) pozival k ukrepanju zoper našo državo, za zdaj uradno ne vidi ničesar spornega? In kaj bodo poslanci danes odgovorili ustavnemu sodišču, prek katerega poskuša Jazbec računskemu sodišču preprečiti prihod v Banko Slovenije in pregled njenega leta v dramatičnem letu 2013, ko smo davkoplačevalci sanirali banke?

Danes se bo v državnem zboru nadaljeval spopad, od katerega bo odvisno, ali in kdaj bodo prebivalci Sloveniji izvedeli, kaj se je v resnici dogajalo med sanacijo bank leta 2013 in 2014. 

Na eni strani stojijo vlada, poslanci državnozborskega odbora za finance in računsko sodišče. Na drugi strani je Banka Slovenije, ki jih bolj ali manj prikrito pomaga Evropska centralna banka (ECB). 

Ključno vprašanje spopada je, ali bo računskemu sodišču kot krovnemu varuhu javnih financ dovoljeno pregledati dokumente in ukrepe Banke Slovenije iz obdobja sanacije bank. S tem bi lahko namreč dobili dokončni odgovor na vprašanje, ali je država leta 2013 vanje vplačala preveč kapitala. Državni zbor je nedavno sprejel spremembe zakona o Banki Slovenije, ki omogoča revizijo računskega sodišča.

Kaj je Banka Slovenije pisala ustavnemu sodišču

Na današnji seji se bo tako odbor, ki ga vodi Urška Ban (SMC), opredelil do zahteve ustavnega sodišča, da se izvajanje zakona o Banki Slovenije zadrži. Po napovedih bodo odgovorili, da za to ni razloga. 

Nadzorniki v petek o novem sklicu

Medij: Primorske novice (Aktualno) Avtorji: S. R. Teme: Mali delničarji Datum: Tor, 21. nov.. 2017 Stran: 2

Skupščina Luke bo verjetno preklicana 

Delničarji Luke se verjetno ne bodo sestali na skupščini 14. decembra. Ta bo verjetno preklicana, saj naj bi bil sklic objavljen prepozno. O novem sklicu skupščine bodo nadzorniki odločali na seji, ki bo v petek. 


KOPER Nadzorni svet Luke je skupščino sklical pred tednom dni. Načrtoval jo je za 14. december. Toda na portalu Agencija za javne evidence je bil sklic objavljen 14. novembra, kar pomeni, da med objavo sklica in skupščino ne bo minilo zakonsko določenih 30 dni. Pravna mnenja o tem si sicer niso edina, a bržkone si nihče ne zeli izpeljati skupščine, pri tem pa tvegati morebitne zaplete. "Razprava o tem bo na nadzornem svetu v petek," je odgovoril predsednik nadzornega sveta Luke Rado Antolovič, ko smo ga spraševali o preklicu oziroma o novem sklicu skupščine. 

Po vsej verjetnosti bodo v Luki v petek sklicali skupščino z novim datumom, a podobno vsebino: delničarji bodo potrdili novega revizorja in obravnavali poročilo o modelu poslovanja z izvajalci pristaniških storitev. Prvi datum, ko bi lahko na novo sklicali skupščino, bi bil v zadnjem tednu leta.

Poslovne novice domačih časopisov in spletnih

portalov

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.