Mediji o malih delničarjih

Alte ni več - še skladi prodani Triglavu

Medij: Finance Live Avtorji: Petra Sovdat  Teme:  mali delničarji, Triglav Datum: Petek, 21. september 2018 Ura: 11:42 Vir: TUKAJ

Družba Alta Skladi bo danes uradno prodana Triglav Skladom - prodaja bo sicer uradna po tem, ko novi lastnik pridobi ustrezna dovoljenja regulatorjev, to pa zna trajati nekaj mesecev.

Spomnimo, da je v začetku tedna borznoposredniški del doslej največje borzno-finančne skupine pri nas. Alto Invest, kupila BKS banka, ki mora tudi še počakati na dovoljenja. BKS še čaka tudi na dovoljenja za nakup Gorenjske borznoposredniške družbe (GBD). S tem bo nastala nova največja BPH pri nas.

Skupna vrednost transakcije po naših neuradnih informacijah znaša okoli 30 milijonov evrov, to si bodo razdelili štirje lastniki skupine. V tej ima 54,12-odstotni delež družba Publikum Holding, katere lastnika sta Zvone Taljatin Dean Čendak, 30,4-odstotni delež ima družba Glen, v kateri je največji, četrtinski družbenik Bojan Papič (družbe se verjetno spomnite kot nekdanje menedžerske lastniške družbe pohištvenega trgovca Lesnina), 15,48-odstotni delež pa ima Gaznafta Investments, ki je v lasti Iva Pušnika.

Luka Koper: nezakonite prakse v novi, legalni preobleki

Medij: Dnevnik (posel)  Avtorji: Anja Hreščak, Klemen Košak Teme:  mali delničarji, Luka Koper Datum: Sreda, 19. september 2018 Stran: 10 Vir: TUKAJ

Nezakonitemu modelu IPS se obeta konec v prvem četrtletju naslednjega leta oziroma slabo leto in nekaj mesecev za tem, ko je bila prav zaradi tega krivdno razrešena nekdanja uprava Luke Koper pod vodstvom Dragomirja Matića. Jutri bo Luka Koper storila prvi korak in objavila razpis za zaposlitev 307 oseb. Na spremembo sistema se pripravljajo tudi IPS.

Jutri bo Luka Koper na Zavodu za zaposlovanje objavila razpis za zaposlitev 307 oseb, za 12 različnih delovnih mest. To je prvi korak reševanja nezakonitega modela najemanja delavcev po tako imenovanih izvajalcih pristaniških storitev (IPS). Čez slab mesec je pričakovati še objavo javnega natečaja, s katerim bo Luka Koper iskala agencije za posredovanje delavne sile in hkrati tudi objavo natečaja, s katerim bo družba iskala zunanja pogodbena podjetja, ki bodo za družbo opravljala celovite storitve.

Razpis, ki bo objavljen jutri, bo določal le osemdnevni rok za prijavo, a kljub temu v družbi pričakujejo, da jih bodo prijave delavcev zasule. Danes namreč v pristanišču po IPS dnevno dela povprečno 650 oseb, skupno pa približno 1400, in prav tem je v prvi vrsti razpis namenjen. Ni pa gotovo, da se bodo nanj prijavili zgolj ti. Da bi vendarle imeli tisti, ki že desetletje ali celo dve delajo v Luki Koper po IPS, prednost, bo predvidoma Luka Koper v razpisnih pogojih dala poudarek izkušnjam pri delu v pristanišču. Vseh 307 izbranih bo delo v Luki Koper nastopilo od januarja do konca februarja naslednje leto, delo bo za nedoločen čas s preizkusno dobo od treh do šestih mesecev.

Ni čas za trkanje po prsih

Pahor za guvernerja Banke Slovenije predlaga Primoža Dolenca

Medij: STA  Avtorji: bdo/bg/bg Teme:  Banka Slovenije Datum: Sreda, 19. september 2018 Ura: 12.56

Ljubljana, 19. septembra (STA) - Predsednik republike Borut Pahor je danes predsedniku DZ Dejanu Židanu posredoval pismo, v katerem za mesto guvernerja Banke Slovenije predlaga sedanjega viceguvernerja Primoža Dolenca. Pahor ocenjuje, da Dolenc izpolnjuje visoke strokovne kriterije in ima potrebne izkušnje za opravljanje te funkcije.

Kot so sporočili iz urada predsednika republike, je Pahor po številnih uradnih in neuradnih pogovorih z vodji poslanskih skupin v DZ ugotovil, da v tem trenutku nihče od kandidatov nima zagotovljene večine glasov poslank in poslancev. A je ocenil, da bo Dolenc "po prepričljivi javni predstavitvi utegnil dobiti potrebno podporo v DZ". Ta bo predvidoma v ponedeljek.

Na Pahorjev poziv, ki ga je objavil konec aprila, so se prijavili sedanja viceguvernerja Banke Slovenije Marko Bošnjak in Dolenc, ki začasno vodi svet Banke Slovenije, predsednik uprave Triglav Skladov Benjamin Jošar, nekdanja viceguvernerka Mejra Festić in nekdanji član Evropskega računskega sodišča Milan Martin Cvikl.

Sredi minulega tedna so vodje poslanskih skupin koalicije sporočili, da noben kandidat (še) nima zadostne podpore v DZ oz. zagotovljenih 46 glasov poslancev. Premier Marjan Šarec je nato v petek napovedal, da bodo v LMŠ predlagali ponovitev razpisa. Za to so se zavzemali tudi v Levici, podobno so po opravljenih posvetovanjih glede petih prijavljenih kandidatov pri Pahorju namignili v NSi.

Z bančnimi razlaščenci bi se lahko poravnala Banka Slovenije

Medij: Delo  Avtorji: Maja Grgič   Teme:  mali delničarji, obvezničarji, izbris delnic in obveznic Datum: Torek, 18. september 2018 Stran: 3

Bančni izbrisi Večina strank za rešitev po sodni poti. Finančno ministrstvo podpira zunajsodne rešitve

Iskanje novega gu­vernerja v ospredje spet posta­vlja tudi vprašanje bančnih razlastitev.  

Neuradno je mogoče slišati, da nova koalicija podpira poravnavo z vlagatelji, a odgo­vori strank kažejo, da so te še ve­dno za rešitev po sodni poti. Se pa reševanje tega vprašanja lah­ko spremeni z novim guverner­jem, saj ima Banka Slovenija že zdaj odprto pot za poravnavo.

Zakon, ki bi razlaščenim delni­čarjem in lastnikom podrejenih obveznic bank zagotovil sodno varstvo in jim omogočil dostop do dokumentov in podatkov, ki so bili podlaga za izbris, pet let po izbrisu še vedno ni sprejet. Tako mali kot veliki vlagatelji se zato zavzemajo za rešitev s poravnavo, saj je že zdaj jasno, da bodo ti sodni postopki dolgotrajni in dragi. Koalicijske stranke se še vedno zavzemajo za sodno rešitev in sprejetje zakona, ki bi razlaščencem omogočil od­škodninsko tožbo proti Banki Slo­venije. In mogoče je, da bi ta pod novim vodstvom presekala gordij­ski vozel, saj ji zakonodaja že omo­goča poravnavo.

»Zakon omogoča sodno varstvo, zato v bližnji prihodnosti pričaku­jemo obravnavo takega zakona, s katerim bo razlaščencem omogo­čeno sodno varstvo. Pri tem meni­mo, da mora zakon slediti odločbi ustavnega sodišča,» na vprašanje, ali so naklonjeni poravnavi z razla­ščenci, skopo odgovarjajo v stranki LMŠ, v kateri dodajajo, da so o tem pripravljeni začeti strokovno raz­pravo.

  • Skupna vrednost iz­brisov se ocenjuje na 960 milijonov evrov.
  • Koalicijske stranke so za rešitev po sodni poti.
  • Mali in veliki vlagatelji se zavzemajo za rešitev s poravnavo.
  • Minister Bertoncelj je na­povedal sprejetje zakona o sodnem varstvu.

Različna obravnava vlagateljev

V stranki SMC niso naklonjeni ideji o zakonsko predpisani porav­navi. »Menimo, da bi le-ta lahko pomenila poseg v ustavno varovano pravico do sodnega varstva in bi bila tako v nasprotju z odločbo ustavnega sodišča iz jeseni 2016,« pravijo. če bi se o poravnavi ven­darle pogovarjali, bi po njihovem mnenju morali različno obravna­vati poučene od nepoučenih vla­gateljev. V SMC se zavzemajo za čimprejšnje sprejetje zakona, ki bo sledil odločbi ustavnega sodi­šča in bo razlaščencem zagotovil učinkovito sodno varstvo: »Zavze­mamo se za to, da zakon predpiše hiter in ekonomičen postopek, kot to opredeljuje že sama odloč­ba ustavnega sodišča. Prav tako je za nas bistveno, da se nekdanjim imetnikom kvalificiranih obve­znosti z zakonom omogoči popoln vpogled v celotno dokumentacijo, ki jo je Banka Slovenije upoštevala ob izdaji odločbe o izrednih ukre­pih, že pred vložitvijo tožbe,« so dodali.

Dostop do dokumentov

Tudi v SD menijo, da je treba predvsem čim prej zagotoviti mo­žnost sodnega varstva prizadetim. Opozarjajo, da je prizadetim treba zagotoviti dostop do podatkov in metodologije, na podlagi katerih so bile sprejete odločitve za izbris. »Poravnava kot zunajsodna mo­žnost za razrešitev spora je formal­no mogoča, a je prav tako odvisna od dostopa do prej omenjenih po­datkov,« pravijo.

Alta Invest prodana BKS, Alta Skladi do konca tedna Triglavu

Medij: Finance Avtorji: Petra Sovdat Teme:  mali delničarji Datum: Sreda, 19. september 2018 Stran: 6 Povezava do članka: TUKAJ

Borzno-finančna skupina Alta je končno prodana, smo izvedeli neuradno. Pogodbo o prodaji Alte Invest, to je borznoposredniški del skupine, je kupila avstrijska BKS bankaAlta Sklade pa bo, predvidoma do konca tedna, kupila hčerinska družba Zavarovalnice Triglav – Triglav Skladi.

Skupna vrednost transakcije po naših neuradnih informacijah znaša okoli 30 milijonov evrov, to si bodo razdelili štirje lastniki skupine. V tej ima 54,12-odstotni delež družba Publikum Holding, katere lastnika sta Zvone Taljat in Dean Čendak, 30,4-odstotni delež ima družba Glen, v kateri je največji, četrtinski družbenik Bojan Papič (družbe se verjetno spomnite kot nekdanje menedžerske lastniške družbe pohištvenega trgovca Lesnina), 15,48-odstotni delež pa ima Gaznafta Investments, ki je v lasti Iva Pušnika.

Alta je sicer največja borzno-finančna skupina na slovenskem kapitalskem trgu. Spomnimo, banka BKS se je pred nedavnim po naših neuradnih informacijah – postopek je še v teku – dogovorila za nakup strank borznega posredovanja Gorenjske borznoposredniške družbe (GBD). S tem bo nastala druga največja BPH pri nas.


Združenje članov DZU ima tako trenutno le še šest članic, Alta Sklade, KBM InfondKD SkladeNLB SkladePrimorske sklade in Triglav Sklade. 


Za ogled celotnega članka pritisni TUKAJ.

Gorenje načrtuje vstop na kitajski trg

Medij: Delo  Avtorji: Maja Grgič Teme:  mali delničarji Datum: Torek, 18. september 2018 Stran: 10

Gorenje načrtuje vstop na kitajski trg Po skupščini Hisense prevzema upravljavske vajeti

V Velenju naj bi izdelovali televizorje Ljubljana - Gorenje postaja vse bolj kitajsko. Z včerajšnjo skupščino Hisense prevzema vse upravljavske vajeti v velenjski družbi, poslovanje obeh družb pa se vse bolj prepleta. Hisense naj bi v Velenju gradil tovarno televizorjev,

Gorenje pa naj bi načrtovalo vstop na kitajski trg.

Hisense je že več kot 95-odstotni lastnik Gorenja. Skupščina družbe je tako včeraj pričakovano potrdila iztisnitev malih delničarjev, ki bodo za delnico dobili 12 evrov, kolikor je znašala tudi prevzemna ponudba. Delničarji so izglasovali tudi umik Gorenjevih delnic z Ljubljanske in Varšavske borze in v nadzorni svet imenovali predstavnike iz skupine Hisense: Yeguo Tang, Shaoqian Jia, Huizhong Dai, Caixia Chen, Yuling Gao, Xin Liu in Wenzhong Liu.

 

Triglav od NLB kupil še preostalih 28 odstotkov Skupne pokojninske družbe

Medij: Finance Live Avtorji: uredništvo Teme:  mali delničarji Datum: Petek, 14. september 2018 Ura: 15.11

Zavarovalnica Triglav z Novo Ljubljansko banko danes podpisala pogodbo o nakupu preostalega, 28,13-odstotnega lastniškega deleža družbe Skupna pokojninska družba, s čimer bo postala njena stoodstotna lastnica, so sporočili iz Triglava.

"Z nakupom Triglav nadaljuje z izvajanjem strateških usmeritev krepitve prisotnosti na segmentu pokojninskih zavarovanj ter postopki konsolidiranja in celovitega upravljanja tega segmenta znotraj skupine. Na slovenskem trgu prostovoljnih dodatnih pokojninskih zavarovanj je konec leta 2017 delovalo devet ponudnikov, med njimi je imela Zavarovalnica Triglav, matična družba Skupine Triglav, 14-odstotni tržni delež glede na zbrana sredstva, Skupna pokojninska družba pa 20-odstotnega," so zapisali.

Odpravnina za 32 delničarjev Mlinotesta

Medij: Primorske novice (Aktualno) Avtorji: Sonja Ribolica Teme:  mali delničarji  Datum: Petek, 14. september 2018 Stran: 4

Ajdovščina Po slovesu z borze je podjetje odkupilo 68.720 delnic Odpravnina za 32 delničarjev Mlinotest ima po novem 32 malih delničarjev manj. Toliko se jih je odločilo za prodajo, potem ko delnice tega živilskopredelovalnega podjetja ne kotirajo več na borzi. V Mlinotestu razmišljajo tudi o tem, da bi odkup delnic čez čas ponudili tudi drugim delničarjem. Interes med njimi za to je.

Na junijski skupščini so delničarji podprli sklep o umiku delnic z organiziranega trga. Uprava in nadzorniki so sicer v sklicu za tiste, ki bi delnice želeli prodati, predlagali 3,95 evra odpravnine, toda na koncu so na skupščini podprli predlog o višji odpravnini - 4, 75 evra. Na skupščini je proti umiku glasovalo 50 delničarjev in s tem dobilo pravico do odpravnine. Za prodajo se jih je odločilo 32, skupaj so prodali 68.720 delnic. Odpravnino so jim že izplačali. Podjetje je delnice odkupilo za lasten sklad delnic, umaknilo jih bo in tako zmanjšalo osnovni kapital.

Odkup delnic tudi od drugih delničarjev?

A morda bodo priložnost za prodajo delnic v prihodnosti dobili tudi drugi delničarji. Skupščina je namreč hkrati pooblastila upravo, da lahko v imenu in za račun družbe pridobiva lastne delnice. Pooblastilo velja za obdobje treh let, v tem času lahko uprava pridobiva lastne delnice po cenah v razponu od 2,37 do 4,75 evra za delnico. “Glede na kratek čas od sprejema tega sklepa in glede na to, da je na voljo še veliko časa za realizacijo, uprava o tem še ni sprejela načrta. Zaznavamo pa interes delničarjev in bomo aktivnosti v tej smeri pripravili,” pojasnjuje član uprave Matic Majcenovič.

Lastniška struktura Mlinotesta se je v zadnjih letih precej konsolidirala družba Mlino zdaj obvladuje 78,3 odstotka vseh delnic.

Na obzorju prevetritev vodstva skupine Mladinska knjiga

Medij: Dnevnik Avtorji: Sebastjan Morozov  Teme:  mali delničarji Datum: Sreda, 12. september 2018 Stran: 10

Po imenovanju treh novih nadzornikov v letošnjem letu v Mladinski knjiga Založbi lahko pričakujemo še zamenjavo vodstva. S prodajo skupine Mladinska knjiga, ki med drugim vključuje še Mladinsko knjigo Trgovino, v DUTB ne nameravajo hiteti. Najprej jo nameravajo sanirati.

Po imenovanju dveh svojih predstavnikov Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB) v nadzorni svet Mladinske knjige Založbe (MKZ) pred nekaj meseci in po imenovanju nekdanjega predsednika uprave Steklarne Hrastnik Andreja Božiča za nadzornika, lahko v prihodnjih mesecih pričakujemo prevetritev še v vodstveni posadki družbe, smo izvedeli neuradno. Večinski lastniški delež MKZ, s tem pa tudi skupine Mladinska knjiga (skupina MK), ki vključuje tudi Mladinsko knjigo Trgovino (MKT), je DUTB pridobila aprila 2016, ko je pobotala svojo terjatev do propadle družbe Zvon 2 in prevzela zastavljeni delež.

Kdo bi lahko nadomestil predsednika uprave Petra Tomšiča in člana uprave Marka Ručigaja, MKZ za zdaj še ni znano. Kakšen vodstveni kader bo konkretno potrebovala skupina MK, katere ključna družba je MKT, bo jasno na podlagi analize poslovanja, ki jo izvaja družba Deloitte. Neuradno pa se omenja, da bi morala imeti nova vodstvena posadka, pri čemer ni izključena zamenjava vodstvenega kadra na drugi ravni, izkušnje z založništvom in knjigotržništvom. Analiza bo pokazala tudi, kaj vse povzroča poslovanje v rdečih številkah, koliko knjig se proda na kvadratni meter, kako poslujejo številne posamezne poslovalnice in podobno.

Najprej sanacija, nato prodaja

Prodaja skupine MK z razvejano mrežo prodajaln za zdaj še ni predvidena. S ciljem čim večjega iztržka jo nameravajo v DUTB najprej sanirati. V nasprotnem primeru bi se lahko zgodilo, da bi v prodajnem postopku privabili predvsem nepremičninske trgovce, ki si želijo hitrega zaslužka. Analiza, ki jo pripravlja Deloitte, naj bi pokazala tudi, ali je smiselno obdržati vse poslovalnice oziroma ali jih je primerneje preseliti na druge, cenejše lokacije. Med možnimi scenariji, ki so se omenjali pred časom, je bila oddelitev mreže trgovin v novoustanovljeno družbo.

Poslovanje skupine MK, ki vključuje številne družbe, med drugim omenjeni MKZ in MKT ter Cankarjevo založbo, je lani zaostalo za načrti. Konsolidirani prihodki od prodaje so se znižali za tri odstotke, na 71,3 milijona evrov. V primerjavi z letom 2016 se je izguba sicer znižala za približno 60 odstotkov in je znašala 378.000 evrov. Celotna skupina je konec lanskega leta zaposlovala 872 delavcev. Za okrog štiri odstotke, na 19,8 milijona evrov, se je znižala tudi prodaja MK Založbe, medtem ko je bila prodaja MK Trgovine nižja za odstotek in je znašala 52,63 milijona evrov.

Boštjan Jazbec in Igor Masten za Bloomberg: bančni razlaščenci ne smejo dobiti sodnega varstva!

Medij: Finance (Komentar)  Avtorji: Tadej Kotnik  Teme: mali delničarji, obvezničarji, banke Datum: Torek, 11. september 2018 Vir: Boštjan Jazbec in Igor Masten za Bloomberg: bančni razlaščenci ne smejo dobiti sodnega varstva!

Leto in pol po izteku roka, do katerega bi domači zakonodajalci v skladu z odločbo ustavnega sodišča morali omogočiti bančnim razlaščencem odškodninske tožbe, so s finančnega ministrstva za Bloomberg povedali, da bodo pripravo ustreznega zakona »nadaljevali takoj po sestavi vlade«. Ker jima dopustitev odškodninskih tožb – torej uresničitev odločbe ustavnega sodišča in posledična preveritev dejanskega stanja bank jeseni 2013 – ne diši, sta se vpletla glavni izvršilec razlastitve Boštjan Jazbec in njegov vztrajni zagovornik Igor Masten ter za taisti Bloomberg zatrdila, češ da bi to »pomenilo precedens«, »kršilo načela neodvisnosti centralne banke« in »koristilo špekulantom«.

V minulih letih so se nekateri jezili, da preveč razpredam o nepravilnostih slovenske bančne »sanacije« iz jeseni 2013, predvsem pa o takrat izvršenih razlastitvah imetnikov podrejenih obveznic vseh slovenskih sistemskih bank na podlagi še danes ultratajnih cenitev, izdelanih mimo računovodskih standardov in »po sprotnih navodilih Banke Slovenije«. Razlastitev kritiziraš zato, so mi očitali, ker si imel te obveznice!

Da sem jih imel, sem javno razkrival že od dneva izbrisa, precej običajno pa je tudi, da so do posega v neko materialno pravico najbolj kritični tisti, ki jih ta poseg prizadene; se komu zdi nenavadno, ko znižanje pokojnin najglasneje kritizirajo prav upokojenci, znižanje plač javnih uslužbencev prav javni uslužbenci, zvišanje plač javnih uslužbencev pa zaposleni v zasebnem sektorju? A kljub vsemu sem očitek vzel resno in o spornih vidikih bančne »sanacije« poskušam pisati le takrat, ko se v zvezi z njimi kaj dogaja – letos doslej le dvakrat. Prvič januarja, ko sta državni svet in zakonodajno-pravna služba DZ objavila zelo negativni mnenji o takratnem predlogu zakona o sodnem varstvu razlaščencev, za katerega sta ugotovila, da ugotovljene protiustavnosti ne odpravlja, temveč jo še krepi. In drugič maja, ko je ustavno sodišče zavrglo pritožbo Banke Slovenije (BS), v kateri je ta zatrjevala, da ji je NPU s hišno preiskavo, v kateri je zasegel že omenjene ultratajne nestandardne cenitve, kršil človekovi pravici do nedotakljivosti stanovanja in do zasebnosti.

Tiho sem ostal celo, ko je odhajajoči guverner Boštjan Jazbec, glavni izvršilec bančne razlastitve, povedal medijem in prijavil policiji, da je na službeni telefon prejel nekaj grozilnih sporočil, pa za krivce kar z uradnim sporočilom BS za javnost osumil razlaščence, v pogovorih z več osebami pa – o tem morda več kdaj drugič – celo poimensko okrivil mene! Tiho sem ostal tudi, ko je policija ugotovila, da te grožnje guvernerju »niso bile povezane z njegovo funkcijo«, pa ko so mediji razkrili, da so bili vzrok ekscesi v njegovem intimnem življenju. In tiho sem ostal tudi, ko je Delo pred štirimi tedni razkrilo, da Jazbec še vedno – po januarskem razkritju Siola, da je to vneto počel že lani – išče »podmizne« vzvode, s katerimi bi ustavil kriminalistično preiskavo »sanacije« iz jeseni 2013.

A ti pritiski se zadnje tedne še stopnjujejo.

Poslovne novice domačih časopisov in spletnih

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.