Pravne pripombe upočasnile sprejetje zakona o bančnih razlaščencih
NatisniMedij: Delo Avtorji: Maja Grgič Teme: razlaščeni delničarji in obvezničarji, mali delničarji Datum: Torek, 23. april 2024 Stran: 8
Odškodnine: Roki za vložitev tožb bi lahko potekli še pred poplačilom po poravnalni shemi
Pospeška pri sprejemanju predloga zakona o sodnem varstvu razlaščenih vlagateljev bank, na katerega ti čakajo že skoraj osem let, kot kaže, ne bo. Potem ko je poslanska skupina Svobode zahtevala obravnavo na izredni plenarni seji, je zakonodajno-pravna služba (v nadaljevanju: ZPS) državnega zbora na predlagane rešitve zakona izrazila številne pripombe, zato so poslanci zdaj zahtevo umaknili, da bi imeli več časa za pripravo amandmajev.
Gre za zakon, ki naj bi omogočil vložitev odškodninskih tožb več kot 100.000 razlaščenih delničarjev in lastnikov podrejenih obveznic bank iz obdobja zadnje sanacije, v kateri so izgubili 960 milijonov evrov. Da jim je treba zagotoviti sodno varstvo, je poslancem naložilo ustavno sodišče. En tovrsten zakon je bil že sprejet, a ga je ustavno sodišče lani razveljavilo, zato je vlada zdaj predlagala novega. Ključna razlika s prejšnjim je, da bi po novem povračilo morebitne škode zagotovila država, ki pa bo v ločenem sodnem postopku od Banke Slovenije lahko zahtevala povrnitev škode, ki sta jo Banka Slovenije ali njen predstavnik povzročila, če sta kršila dolžnost skrbnega ravnanja.
S sprejetjem zakona se, kot je razumeti, zdaj mudi tudi vladi, saj sta bili konec januarja na Evropsko sodišče za človekove pravice( ESČP) proti Sloveniji vloženi dve pritožbi, s katerima se na ESČP vsebinsko začenja presoja izrednih ukrepov Banke Slovenije, ki so te razlastitve predvideli. To pomeni, da bi lahko o odškodnini razlaščencem namesto nacionalnega sodišča odločilo ESČP, so opozorili poslanci. ESČP odgovor naše države pričakuje do 13. maja. Vendar je zakonodajno-pravna služba državnega zbora( ZPS) izrazila številne pomisleke glede navedenih rešitev, zato so to točko umaknili z dnevnega reda izredne seje.
Na ESČP dve tožbi proti Sloveniji.
ZPS skrbi množično preventivno vlaganje tožb.
Postopki bi lahko bili končani v petih letih.
Sporna poravnalna shema
Največ pripomb razlaščencev in njihovih zastopnikov se je nanašalo na možnost oblikovanja skupine sedmih neodvisnih strokovnjakov, ki naj bi ugotovila morebitno oškodovanje vlagateljev, na podlagi katerega bi vlada z uredbo določila poravnalno shemo. Po njej bi lahko razlaščenci prejeli do 60 odstotkov ugotovljenega oškodovanja. Tudi ZPS ima glede tega precej pripomb. Kot meni, namen predlagatelja morda ne bo dosežen. Roki za vložitev tožb bi lahki potekli, še preden bodo nekdanji imetniki dobili poplačilo po poravnalni shemi oziroma bodo sploh vedeli, koliko denarja naj pričakujejo. Zato bodo vsi preventivno vlagali tožbe, kar ne bo razbremenilo sodišč. Poleg tega ZPS izpostavlja, da predlog daje odboru vlogo odločanja o utemeljenosti odškodnine, s čimer mu prepušča elemente sojenja, kar bi lahko bilo ustavno sporno zaradi kršenja pravice do sodnega varstva. Opozarja še na nujnost ureditve kratkih rokov( od tri do šest mesecev) za vložitev kolektivne oziroma posamične tožbe.
ZPS še meni, da je pooblastilo vladi, da lahko poravnalno shemo določi do 60 odstotkov ugotovljene škode ali manj, preširoko in predstavlja izvirno urejanje vsebine, ki bi morala biti urejena že v zakonu. Opozarja, da predlog ne določa nič glede povračila zamudnih obresti, zato bi se lahko zgodilo, da poravnalna shema ne bo odvračala od vlaganja tožb, kar je osnovni namen.
Precej nejasnosti
Pravno mnenje še izpostavlja nekatere rešitve, ki odstopajo od že sprejetih sistemskih rešitev v splošnih zakonih. Tako tudi meni, da je določitev Republike Slovenije kot stranskega intervenienta, pridruženega Banki Slovenije, premalo jasna. Prav tako naj ne bi bilo jasno, kaj mora Banka Slovenije dokazati v postopku obratnega dokaznega bremena.
Na ministrstvu za finance glede mnenja ZPS državnega zbora niso posebej zaskrbljeni.» Predloga zakona ne bomo umaknili iz parlamentarnega postopka. Na podlagi mnenja ZPS bomo skladno s standardno proceduro pripravili predlog amandmajev k predlogu zakona,« so odgovorili.
Problem bančnih razlastitev se vleče že več kot desetletje, ministrstvo pa predvideva, da bi lahko bili sodni postopki po tem zakonu končani v petih letih po njegovem sprejetju. Poslanci so zakon o sodnem varstvu razlaščenih vlagateljev bank umaknili z izredne seje.
