Z bančnimi razlaščenci bi se lahko poravnala Banka Slovenije
Medij: Delo Avtorji: Maja Grgič Teme: mali delničarji, obvezničarji, izbris delnic in obveznic Datum: Torek, 18. september 2018 Stran: 3
Bančni izbrisi Večina strank za rešitev po sodni poti. Finančno ministrstvo podpira zunajsodne rešitve
Iskanje novega guvernerja v ospredje spet postavlja tudi vprašanje bančnih razlastitev.
Neuradno je mogoče slišati, da nova koalicija podpira poravnavo z vlagatelji, a odgovori strank kažejo, da so te še vedno za rešitev po sodni poti. Se pa reševanje tega vprašanja lahko spremeni z novim guvernerjem, saj ima Banka Slovenija že zdaj odprto pot za poravnavo.
Zakon, ki bi razlaščenim delničarjem in lastnikom podrejenih obveznic bank zagotovil sodno varstvo in jim omogočil dostop do dokumentov in podatkov, ki so bili podlaga za izbris, pet let po izbrisu še vedno ni sprejet. Tako mali kot veliki vlagatelji se zato zavzemajo za rešitev s poravnavo, saj je že zdaj jasno, da bodo ti sodni postopki dolgotrajni in dragi. Koalicijske stranke se še vedno zavzemajo za sodno rešitev in sprejetje zakona, ki bi razlaščencem omogočil odškodninsko tožbo proti Banki Slovenije. In mogoče je, da bi ta pod novim vodstvom presekala gordijski vozel, saj ji zakonodaja že omogoča poravnavo.
»Zakon omogoča sodno varstvo, zato v bližnji prihodnosti pričakujemo obravnavo takega zakona, s katerim bo razlaščencem omogočeno sodno varstvo. Pri tem menimo, da mora zakon slediti odločbi ustavnega sodišča,» na vprašanje, ali so naklonjeni poravnavi z razlaščenci, skopo odgovarjajo v stranki LMŠ, v kateri dodajajo, da so o tem pripravljeni začeti strokovno razpravo.
- Skupna vrednost izbrisov se ocenjuje na 960 milijonov evrov.
- Koalicijske stranke so za rešitev po sodni poti.
- Mali in veliki vlagatelji se zavzemajo za rešitev s poravnavo.
- Minister Bertoncelj je napovedal sprejetje zakona o sodnem varstvu.
Različna obravnava vlagateljev
V stranki SMC niso naklonjeni ideji o zakonsko predpisani poravnavi. »Menimo, da bi le-ta lahko pomenila poseg v ustavno varovano pravico do sodnega varstva in bi bila tako v nasprotju z odločbo ustavnega sodišča iz jeseni 2016,« pravijo. če bi se o poravnavi vendarle pogovarjali, bi po njihovem mnenju morali različno obravnavati poučene od nepoučenih vlagateljev. V SMC se zavzemajo za čimprejšnje sprejetje zakona, ki bo sledil odločbi ustavnega sodišča in bo razlaščencem zagotovil učinkovito sodno varstvo: »Zavzemamo se za to, da zakon predpiše hiter in ekonomičen postopek, kot to opredeljuje že sama odločba ustavnega sodišča. Prav tako je za nas bistveno, da se nekdanjim imetnikom kvalificiranih obveznosti z zakonom omogoči popoln vpogled v celotno dokumentacijo, ki jo je Banka Slovenije upoštevala ob izdaji odločbe o izrednih ukrepih, že pred vložitvijo tožbe,« so dodali.
Dostop do dokumentov
Tudi v SD menijo, da je treba predvsem čim prej zagotoviti možnost sodnega varstva prizadetim. Opozarjajo, da je prizadetim treba zagotoviti dostop do podatkov in metodologije, na podlagi katerih so bile sprejete odločitve za izbris. »Poravnava kot zunajsodna možnost za razrešitev spora je formalno mogoča, a je prav tako odvisna od dostopa do prej omenjenih podatkov,« pravijo.
Poravnavi nasprotujejo tudi v stranki Alenke Bratušek, kar je razumljivo, saj so bile razlastitve sprejete prav v času njene vlade. »S tem bi priznali, da je bila razlastitev nezakonita, v Stranki Alenke Bratušek pa smo prepričani, da je bila zakonita in pravilna,« odgovarjajo. Dodajajo, da bi možnost poravnave morda lahko prišla v poštev pri tistih, ki so bili res nepoučeni vlagatelji in so v bolj tvegane obveznice bank vložili, ker jim je bil ta finančni instrument kot verjetno donosnejši od običajnega varčevanja ponujen na bančnem okencu, tveganja pa jim niso bila dovolj dobro predstavljena. »Brez intervencije države bi banke, v katere so svoje premoženje vložili lastniki obveznic in delničarji, propadle, z njimi pa tudi vrednost obveznic in delnic,« so prepričani v tej stranki.
Finančno ministrstvo podpira iskanje rešitev
Finančni minister Andrej Bertoncelj je na zaslišanju že napovedal, da se bo potrudil čim prej sprejeti omenjeni zakon. Na njegovem ministrstvu pravijo, da z idejami o poravnavi niso seznanjeni, zato se do tega ne moremo opredeliti.
Poudarjajo pa, da imajo pravdne stranke - Banka Slovenije in nekdanji imetniki, ki bodo vložili tožbe na ugotovitev škode zaradi izrednega ukrepa - možnost, da sklenejo (sodno) poravnavo tudi v skladu z veljavno zakonodajo. »Na ministrstvu podpiramo pripravljenost za vzpostavitev dialoga in iskanje rešitev med (potencialnimi) pravdnimi strankami, ki bi omogočale razbremenitev pravosodnega sistema, kot tudi hitrost, ekonomičnost in uniformnost odločitve,« še dodajajo. To pa bo seveda odvisno tudi od bodočega guvernerja Banke Slovenije, saj bi ta morala to potem tudi plačati.