Vse več bančnih razlaščencev za možnost poravnave

NatisniNatisni

Medij: Delo (Gospodarstvo) Avtorji: Maja Grgič Teme: Banke Datum: Tor, 12. dec.. 2017

Problem razlaščencev po štirih letih še ni rešen in tožbe se lahko vlečejo še desetletje.

Ljubljana – S sanacijo bank je praznih rok ostalo tudi okoli 100.000 bančnih vlagateljev, katerih problem tudi po štirih letih še ni rešen. Poslanci bodo jutri razpravljali o predlogu zakona o pravnem varstvu razlaščencev, s katerim oškodovani vlagatelji in njihovi odvetniki niso zadovoljni. Vse več se jih zavzema za poravnavo.

Lastniki podrejenih obveznic in delnic saniranih bank so na podlagi izrednih odločb Banke Slovenije ostali brez 960 milijonov kvalificiranih obveznosti, od tega 600 milijonov podrejenih finančnih instrumentov. Ustavno sodišče je lansko jesen presodilo, da ukrepi Banke Slovenije niso bili neustavni, da pa razlaščenci niso imeli možnosti učinkovitega pravnega varstva glede izdanih odločb. 

Tožba zoper BS

Vlada je zdaj v državni zbor poslala predlog zakona o pravnem varstvu kvalificiranih obveznosti bank, o katerem bodo poslanci na zahtevo opozicije opravili javno razpravo. Predlog predvideva, da bodo razlaščenci za odškodnino lahko tožili Banko Slovenije, ki bo na koncu morala plačati tudi odškodnino, razen če bo dokazala, da je pri ugotavljanju stanja v bankah in pri izreku izrednih ukrepov delovala kot skrben gospodar. Uporaba predlaganega zakona pa ne bo obvezna, če bo s pravnomočno sodbo ugotovljeno, da je bilo z odločbo Banke Slovenije razlaščencem storjeno kaznivo dejanje. 

Predlog predvideva, da bo Banka Slovenije po uveljavitvi zakona na svoji spletni strani za sanirane banke objavila odločbe o izrednih ukrepih in pogodbe z družbami, ki so opravile ocene vrednosti sredstev banke, torej z Deloittom ter Ernst in Youngom. Vso drugo dokumentacijo, tudi ocene vrednosti sredstev bank, pa bodo morali tožniki zahtevati prek sodišča. Odškodnino pa bodo lahko terjali le tisti, ki bodo vložili tožbo.

Odvetniki razlaščencev – Tamara Kek, Miha Kunič, Helena Butolen iz družbe Šelih in partnerji – so do predlaganega zakona kritični. Menijo, da predlagani zakon ne odpravlja ugotovljene neustavnosti in da dodatno omejuje dostop do dokumentov, ki so bili podlaga za izbris. Kunič je že napovedal vložitev ustavne presoje takšnega zakona, tega ne izključuje niti Butolenova. Tako mali kot veliki razlaščenci pa se zaradi dolgotrajnosti in visokih stroškov postopka zavzemajo, da bi zakon predvidel tudi možnost poravnave.

Tudi Arhar za poravnavo 

Da bi bilo smiselno razmišljati o tem, meni tudi nekdanji guverner Banke Slovenije in bančnik France Arhar, saj opozarja, da se ti postopki lahko vlečejo desetletje ali več. Kot pravi, je bila razlastitev izvedena na podlagi virtualnega stečaja, ni pa jasno, zakaj ni Banka Slovenije pred tem izkoristila drugih zakonskih ukrepov za reševanje bank. Če bi bila stvar izpeljana po mednarodnih računovodskih standardih, bi bila to druga stvar, meni. Sprašuje se tudi, kako je mogoče govoriti o državni pomoči v bankah, kjer je bila lastnik država: »Ali je to potem samopomoč, saj lastnik mora skrbeti za dobrobit banke?« Po Arharjevih besedah je trenutno tudi dovolj denarja: »Tako da, če bi bili državniki pametni, bi iskali poravnavo.« 

A na ministrstvu za finance o tem ne razmišljajo. »Poravnava ni predmet tega zakona, saj je njegov namen urediti učinkovito sodno varstvo skladno z odločbo ustavnega sodišča,« odgovarjajo.

portalov

Tuje novice iz regije

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.