Strmoglavljenje pri varstvu malih delničarjev
NatisniMedij: Delo (Gospodarstvo) Avtorji: Suzana Kos Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Datum: Sob, 04. nov.. 2017 Stran: 9
Lestvica Pri kazalniku zaščite izgubili kar petnajst mest, pri pogojih poslovanja pa sedem
Ljubljana - Slovenija je na najnovejši lestvici Svetovne banke o pogojih poslovanja med 190 državami na svetu zasedla 37. mesto, potem ko je bila na zadnji sedem mest više. Največji padec analitiki ugotavljajo pri kazalniku zaščite malih delničarjev; z devetega smo padli na 24. mesto.
V Agenciji za trg vrednostnih papirjev so nad številkami, ki jih prinaša nova lestvica, presenečeni in z njo niso bili seznanjeni. Lestvico z omenjenimi ocenami je sicer Svetovna banka objavila med minulimi prazniki. Tudi v Skupini Alta, največji finančni instituciji na področju upravljanja premoženja, investicijskega svetovanja m investicijskega bančništva, ki je imela konec lanskega leta skoraj 90 tisoč strank, so se odrekli razlagi o razlogih za strmoglavljenje in padec za kar petnajst mest.
Rajko Stankovič, predsednik Društva malih delničarjev Slovenije, pa ocenjuje, da je to morebiti posledica neuspešnega preganjanja gospodarskega kriminala pri nas, ki je razlastil številne delničarje. »Najbolj sveža je razlastitev delničarjev in lastnikov obveznic bank, pri kateri si Banka Slovenije in finančno ministrstvo prizadevata zakonodajne rešitve napisati tako, da epiloga ne dobi vsaj še nekaj let. In se skrivajo za domnevno tajnostjo. Priročen je izgovor, češ da so vsi špekulanti, ki so verjeli v bančne delnice in obveznice ter v potrjene prospekte. Marsikateri tujec je tudi tu nasedel in morda je tudi tak glas prišel do Svetovne banke,« razmišlja Stankovič.
Prva obletnica odločitve
Konec minulega meseca je minilo leto dni od odločitve ustavnega sodišča, ki je v dolgotrajnem postopku ugotovilo, da sta dva člena zakonov, s katerimi smo ob sanaciji v letu 2013 reševali banke, neskladna z ustavo. Ustavno sodišče je ugotovilo, da »podrejenci«, o katerih govori predsednik Društva malih delničarjev, niso imeli možnosti učinkovitega pravnega varstva zoper odločbe Banke Slovenije. Državni zbor bi moral ugotovljene ustavne neskladnosti odpraviti v šestih mesecih, torej do sredine maja, a se pri pripravi ustrezne pravne podlage zatika. Predlog zakona za vložitev tožb zaradi izbrisov v bankah še ni koalicijsko usklajen, ne glede na to pa na finančnem ministrstvu njegovo obravnavo na vladi pričakujejo »v kratkem«. Pripombe na besedilo so ministrstvu poslali Banka Slovenije, večji imetniki izbrisanih obveznosti, stanovski združenji malih delničarjev, Koalicija civilne družbe za prenovo Sinteza ter prek pravosodnega ministrstva ljubljansko okrožno in vrhovno sodišče. V odzivih so pozdravili nekaj rešitev, v precejšnjem delu pa so bili kritični. Kakšne so najnovejše rešitve v predlogu, na ministrstvu ne razkrivajo, pravijo pa, da so »v največji možni meri upoštevali mnenja, pripombe in komentarje, ki so bili podani v okviru javne obravnave, medresorskega usklajevanja in posvetovanja z Evropsko centralno banko«. Odvetnica razlaščenih imetnikov podrejenih obveznic Tamara Kek ocenjuje, da novi osnutek zakona, ki ga je ministrstvo pripravilo po vložitvi pripomb na javno objavljen predlog zakona, z ničemer ne odpravlja ugotovljene protiustavnosti. Še več, v bistvenih delih po njeni oceni dodatno krni pravico do učinkovitega sodnega varstva, saj prizadetim dodatno otežuje dostop do dokumentov in podatkov, ki so bili podlaga za stresne teste, ter s tem bistveno otežuje dokazovanje napačnosti metode in ocene sredstev bank kot podlage za odškodninski zahtevek.
Slovenija še čaka na odgovor
Ob tem pa med drugim tečeta še dva pomembna postopka, povezana s sanacijo bank. Prvi je predkazenski, v katerem policija preiskuje sum kaznivega dejanja odgovornih v Banki Slovenije pri sanaciji NLB, drugi postopek pa teče pred evropsko komisijo. Kot je znano, so po kriminalističnih preiskavah v Banki Slovenije protestirali tudi v Evropski centralni banki, njen predsednik Mario Draghi je pri slovenskem državnem tožilstvu in evropski komisiji protestiral zaradi po njegovem nezakonite zaplembe zaupnih informacij ECB na notranjem omrežju Banke Slovenije. Slovenija je aprila dobila tudi prvi opomin evropske komisije v okviru postopka ugotavljanja kršitev evropske zakonodaje zaradi kriminalističnih preiskav v Banki Slovenije, naša država pa ji je odgovorila konec junija letos. »Minister za pravosodje je poslal odgovor na opomin, ki ga zdaj proučujejo. Če bodo šli naprej, nam bodo poslali obrazloženo mnenje. Če ne, bodo postopek ustavili. Nimamo pa še nobenega odziva glede tega,« so za Delo povedali v kabinetu ministra Gorana Klemenčiča.
