Mali delničarji: Gorenje je v slabi finančni kondiciji
NatisniMedij: Delo (Gospodarstvo) Avtorji: Maja Grgič, Nejc Gole Teme: Mali delničarji Datum: Sre, 20. sep.. 2017 Stran: 10
Pismo lastnikom Društvo delničarjev GRVGje opozorilo, da velenjska družba prepočasi dosega zastavljene cilje - Kad z Gorenjem zadovoljen
Ljubljana - Delničarji Gorenja so ta mesec prejeli pismo Društva delničarjev GRVG, v katerem ta opozarja, da velenjska družba ne dosega zastavljenih finančnih ciljev in da porablja več kapitala, kakor ga ustvari. Skrbi jih, da lahko brez sprememb Gorenje doleti usoda Cimosa ali Mercatorja.
Omenjeno društvo, ki ga vodi Matej Tomažin, delničarjem piše, da Gorenje kljub strateškemu načrtu ne zmanjšuje finančnega dolga, ampak se je ta od junija lani še povečal, in ne dosega pozitivnega denarnega toka, saj da je v prvem polletju doseglo 65,5 milijona evrov negativnega denarnega toka iz poslovanja in naložbenja. Poleg tega se družba po njihovih navedbah ne dezinvestira dovolj, saj denimo še vedno ni prodala Kemisa in Gorenja surovin.
Brez rezerve za krizne čase
Tomažin pravi, da podpirajo sprejeti strateški načrt Gorenja, ki predvideva finančno bolj »fit« družbo, vendar podjetje to prepočasi uresničuje. »V izjemno pozitivnem makroekonomskem okolju se ne ustvarja blazina, ki bi se lahko uporabila za krizne čase. Če bo jutri kriza, bo Gorenje v zelo kočljivem položaju. Lahko se mu zgodi zgodba Cimosa in Mercatorja,« poudarja Tomažin. Dodaja, da je dinamika izgubljanja denarja še vedno prisotna, zato poskušajo delničarje na to opozoriti. Tomažina je zelo presenetilo, da na julijski skupščini razen njihovega društva noben lastnik upravi, ki jo vodi Franjo Bobinac, in nadzornemu svetu, ki mu predseduje Marko Voljč, ni postavil vprašanja o poslovanju. S pismom društva so jih hoteli spodbuditi k razmisleku. Društvo je sicer na skupščini imelo pooblastila približno 70 delničarjev Gorenja.
Rast dobička, a tudi dolga
In kaj kažejo polletni rezultati velenjske družbe? Skupina je prodajne prihodke so povečala za sedem odstotkov na 624 milijonov, čisti dobiček pa več kot podvojila na 4,4 milijona evrov. V primerjavi z lanskim polletjem so za 12 odstotkov povečali tudi EBITDA, a hkrati je družba primerljivo povečala tako skupne finančne obveznosti kot čiste finančne obveznosti.
V polletnem poročilu so pojasnili, da so za dober milijon znižali obrestne stroške in izboljšali strukturo dolga v korist dolgoročnih virov. Vendar se razmerje med čistimi finančnimi obveznostmi in EBITDA od polletja lani ni izboljšalo, ampak je ostalo na razmeroma visoki ravni - 4,7. V skladu s strategijo družbe bi moralo to razmerje leta 2020 znašati največ 2,5.
Delnica daleč za indeksom
Delnica Gorenja letos ni sledila rasti indeksa najboljših borznih družb SBITOP, ki je od začetka leta pridobil več kot 12 odstotkov, ampak je po vmesni rasti njena vrednost trenutno na nižji ravni kot v začetku januarja. Z vmesno rastjo, ko se je cena marca povzpela tudi na 7,25 evra, je delnica nato izgubljala, tako da je bil njen borzni tečaj pri 5,8 evra včeraj za dobre tri odstotke nižji kot na začetku leta.
V Gorenju so pojasnili, da je zmanjševanje neto finančnega dolga skupine eden temeljnih strateških ciljev. To nameravajo doseči z boljšim upravljanjem zalog, ukrepi za hitrejšo monetizacijo terjatev in podporo podaljšanju plačilnih rokov, omejitvijo obsega investicij ter odprodajo premoženja v netemeljnih dejavnostih. Poudarili so, da je čisti finančni dolg v prvem polletju letos zrasel za 1,7 milijona evrov oziroma 0,4 odstotka, prihodki skupine pa za 42,6 milijona evrov oziroma 7,3 odstotka: »Rast čistih obratnih sredstev in finančnih virov je manjša od rasti obsega poslovnih aktivnosti.«
Na vprašanje glede načrtovanega razmerja med čistimi finančnimi obveznostmi in EBITDA do konca leta in v prihodnjem letu niso konkretno odgovorili. Poudarili so, daje Gorenje izpostavljeno zelo močnemu sezonskemu poslovnemu ciklu; do sredine leta se glede na normalno medletno dinamiko obseg čistega obratnega kapitala močno poveča, za kar je potrebna dodatna zadolžitev, do konca leta pa se nato ponovno sprosti. Skoraj 55 odstotkov čistih finančnih obveznosti je bilo ob koncu prvega polletja namenjenih financiranju čistega obratnega kapitala.
Manj naložb, manj dolga
»Letos zaključujemo cikel intenzivnejših vlaganj, s katerimi smo v zadnjih treh letih prenovili nabor izdelkov za vse izdelčne skupine - od 2018 dalje bo obseg investiranja enak višini letne amortizacije, kar bo ugodno vplivalo na višino čistega dolga skupine,« so dodali. V Gorenju so tudi v polletnem poročilu glede negativnega denarnega toka iz poslovanja in naložbenja zapisali, da gre za običajno dinamiko v poslovnem letu, tako da večino pozitivnega denarnega toka ustvarijo v zadnjem četrtletju.
Kad: Poslovanje se izboljšuje
Največji delničar Gorenja je Kapitalska družba (Kad), kjer pravijo, da poslovanje družbe redno spremljajo in ocenjujejo, da se to izboljšuje. Kad kot prednostne naloge uprave velenjske družbe vidi v nadaljevanju preoblikovanja izdelčnega portfelja Skupine Gorenje na način, da se v njem povečuje delež izdelkov z višjo dodano vrednostjo in se posledično izboljšuje dobičkonosnost poslovanja, v optimizaciji obratnega kapitala in v zniževanju zadolženosti ter povečanju in stabilizaciji dividendne donosnosti.
Sašo Stanovnik, glavni ekonomist skupine Alta, je komentiral, da so prihodki velenjske skupine ob polletju za šest milijonov evrov presegli njihova pričakovanja, po drugi strani pa je EBITDA razočaral za dva milijona evrov. Slednji je znašal 40,6 milijona evrov. »Dobičkonosnost prihodkov se je namreč zaradi počasnejše rasti dobička kot prihodkov znižala, če upoštevamo zgolj drugo letošnje četrtletje pa je bil nižji tudi EBITDA. Se je pa na drugi strani čisti dobiček velenjske skupine na medletni ravni podvojil in znašal 4,4 milijona evrov.«
DONOS ALI DELOVNA MESTA
Gorenje je v strategiji upravljanja kapitalskih naložb opredeljeno kot pomembna naložba, kar pomeni, da država v njej ne sme znižati deleža pod četrtino. Trenutno ima v družbi 16-odstotni delež, zato se pojavljajo ugibanja, ali bo morebiti kupila desetino delnic, ki bi jih lahko v prihodnje na trg dal Panasonic. Na Kadu pravijo, da trenutno ne potekajo nikakršne aktivnosti glede povečevanja deleža v Gorenju. Strategija sicer tega od upravljavcev tudi ne zahteva.
Tomažin meni, da bo država morala povedati, kaj sploh pričakuje od naložbe v Gorenju. Kot pravi, naj bi Kad postal demografski sklad, kar pomeni, da bo bolj portfeljski vlagatelj in bo moral zagotavljati določene donose ter torej svoje naložbe bolj presojati iz ekonomskih kot strateških stališč. »Lahko rečemo, da bo država na račun delovnih mest v Gorenju imela nižji dobiček, ampak to je treba povedati, da bodo vlagatelji vedeli,« dodaja.
