Vlada z neodločanjem čez rob zakona?
NatisniMedij: Dnevnik Avtorji: Vuković Vesna,Cirman Primož Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: Naslovna stran Datum: 09. 06. 2015 Stran: 1
POLITIKA / PRODAJA TELEKOMA
Zakon o gospodarskih družbah daje vladi pravico, da kot skupščina SDH odloči o prodaji Telekoma Slovenije. Zakaj torej vlada ob prodaji tega državnega podjetja ne ravna kot dober in skrben gospodar?
Nadzorniki Slovenskega državnega holdinga (SDH) bodo jutri ponovno razpravljali o prodaji 75-odstotnega državnega deleža v Telekomu Slovenije. Čeprav se takrat izteče tudi rok, ki ga je državi postavil edini ponudnik, britanski finančni sklad Cinven, še vedno ni jasno, ali ne bodo nadzorniki vročega kostanja odgovornosti za (ne)prodajo spet vrnili na mizo vlade. Ta je namreč z odločitvijo, da zadnjo besedo o privatizaciji Telekoma spet prepusti SDH, zelo verjetno kršila zakonodajo. Obenem naj bi Cinven v zadnjih dneh spreminjal tudi pogoje iz ponudbe, ki naj bi končno ponujeno ceno še znižali. Pred jutrišnjo sejo nadzornega sveta SDH, ki jo je njegov predsednik Samo Lozej sklical za popoldne, se gordijski vozel pravnih in drugih nejasnosti med vlado Mira Cerarja in krovnim upravljalcem državnega premoženja vedno bolj zapleta. Kot je znano, je vlada po nedeljski, več kot osem ur trajajoči seji organom SDH naročila, naj »nadaljujejo postopek«, torej naj sami sprejmejo tudi odločitev o prodaji.
A s tem je zelo verjetno pohodila več predpisov z zakonom o gospodarskih družbah (ZGD-i) na čelu. Ta v 281. členu določa, da je končna instanca odločanja o posameznem poslu pn gospodarskih družbah njihova skupščina. V primeru SDH torej vlada. »Če nadzorni svet zavrne soglasje, lahko uprava zahteva, da o soglasju odloči skupščina,« navaja zakon. Prav to bi se moralo zgoditi pri Telekomu, saj so s tem namenom v SDH sklicali tudi skupščino. Četudi 293- člen istega zakona skupščini daje pravico, da odloča o vprašanjih vodenja poslov, ko to zahteva poslovodstvo, pa se je vlada pri Telekomu tej pravici odrekla.
To vse bolj odpira vprašanje, ali je pri odločanju o prodaji enega najpomembnejših državnih podjetij ravnala kot dober in skrben gospodar. Ne le zato, ker si je za (ne)odločitev o prodaji Telekoma vzela »le« eno sejo časa, prav tako pa naj na mizi ne bi imela končne različice kupoprodajne pogodbe.
