Telekom napadajo kobilice
NatisniMedij: Delavska enotnost Avtorji: Matoz Mojca Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 10. 07. 2014 Stran: 4
Je upravičen strah pred novimi mercatorji in heliosi? Kaj bo z našo državo, če ne bo imela strateških panog, kot so promet, energetika, telekomunikacijska infrastruktura? Praksa (raz)prodaje podjetij v državni lasti je škodljiva, če je edino merilo kupnina. Ta bi morala znašati najmanj dvajset letnih dobičkov, da bi bila prodaja ekonomsko upravičena. Upoštevati je treba zlasti dolgoročne učinke, naši odločevalci pa razmišljajo le kratkoročno.
Telekom je z okoli 3500 zaposlenimi velik zaposlovalec in z ustvarjenimi dobički pomembno prispeva v slovenski proračun. »Ni utemeljenega razloga, zakaj prodati Telekom,« je na ponedeljkovi novinarski konferenci povedal predsednik ZSSS Dušan Semolič.
Ker naj bi bila po argumentih nekaterih država slab lastnik, je bil ustanovljen Slovenski državni holding (SDH). V EU, zlasti v starih članicah, so Telekomi tudi v stoodstotni lasti, pa dobro gospodarijo, je spomnil predsednik ZSSS in se vprašal, zakaj Slovenija ne zmore koraka naprej. Za privatizacijo slovenskega Telekoma se skriva interes prodaje tujcem. Iz tega pa izhajajo znani problemi; kupnina ne gre v nova delovna mesta, ampak se bo utopila v proračunu, tujca pa zanima le čim hitrejši in čim večji dobiček, ne glede na socialne posledice, tudi makroekonomske.
Zlasti je treba biti pozoren, kaj se dogaja z zaposlenimi, je opozoril Semolič in navedel nekaj primerov, ko so države posredovale: v Franciji je bil ob prodaji Alstoma sprejet poseben zakon za zaščito delovnih mest, v ZDA je Obama branil delovna mesta v avtomobilski industriji, v Avstriji si je država ob pomembnih sistemskih vprašanjih Telekoma, ki je bil prodan Mehičanom, zagotovila, da daje nanje soglasja oz. veto ... Zakaj bi moralo biti v Sloveniji drugače? Samo zato, ker je nova članica EU?
Semolič je nosilce procesov (raz)prodaje opozoril tudi na neljube dogodke iz naše bližine, ki se lahko primerijo tudi v Sloveniji. V črnogorskem Telekomu so od prodaje tujcem leta 2005 odpustili več kot pol zaposlenih, od 1350 jih je le še 600. Na Hrvaškem je Telekom kljub velikim dobičkom dramatično odpuščal, od prenosa lastništva je število zaposlenih padlo z 1 1 .400 na okoli pet tisoč, poleg tega pa so dvignili ceno impulza za sto odstotkov in si v dveh letih povrnili vso kupnino.
Politiki razmišljajo le kratkoročno, v okviru svojega mandata, morali pa bi dolgoročno, saj so napake nepopravljive. »Glavni akterji tega procesa se bojijo rasti BDP,« je pristavil Semolič in s tem pojasnil, zakaj se nekaterim zelo mudi, da bi prodali državna podjetja, ko je Slovenija še v krizi in je olajšan pritisk na nizko ceno Telekoma.
Ne za vsako ceno
Cvetka Gliha, generalna sekretarka Sindikata delavcev prometa in zvez Slovenije (SDPZ), je spomnila, da je SDPZ od začetka nasprotoval prodaji Telekoma. Že ob prvi napovedi privatizacije leta 2005 je pripravil elaborat o sprejemljivih pogojih privatizacije in ga v letih 2008 in 2014, ko je bila ta spet aktualna, še dopolnil in ponovno izpostavil. V njem so poudarili zlasti zaščito zaposlenih v družbi in malih delničarjev, med njimi je veliko delavcev Telekoma in Pošte Slovenije.
Sedaj, ko se privatizacija Telekoma že izvaja, SDPZ opozarja, da ta ne bi smela potekati za vsako ceno. Vsakokratne vlade bi lahko preko pristojnih evropskih institucij izkoristile možnost za zaščito zaposlenih, meni Gliha. Odločevalci tega niso naredili, tudi zdaj sporočajo, da nikakršne tovrstne zaveze niso mogoče, češ da bi to lahko bilo obravnavano kot nedovoljena državna pomoč. To seveda ne drži, opozarja Gliha.
Podjetje pred napovedano prodajo že intenzivno »čisti«, za zdaj še s t. i. mehkim odpuščanjem in primernimi odpravninami, precej so posegli že v plače in pravice zaposlenih. V Telekomu se govori, da bo še letos odpuščenih še 600 delavcev. Novih programov zanje ni, vsa njihova znanja bodo ostala na zavodu, je dejala Gliha in opozorila, da se je vlada v tem procesu umaknila vsem odgovornostim in s populističnimi izjavami o ustavitvi postopkov povzročila še večjo negotovost in strah med zaposlenimi. Tega stopnjujejo še informacije iz sosednjih držav, kjer že imajo izkušnje s t. i. investitorji, ki se pojav-| ljajo tudi v Sloveniji. Resno I vprašanje po mnenju SDPZ pa je tudi, kako bo družba še izvajala kakovostne storitve. Z negotovimi zaposlitvami in še večjimi obremenitvami delavcev, ki bodo ostali zaposleni?
Izvršni sekretar ZSSS Goran Lukič je ob tem opozoril, da je privatizacij a v Sloveniji zelo dober posel zlasti za svetovalna podjetja. V igri so pri Telekomu tudi takšna, ki imajo omadeževan sloves zaradi preteklih sumljivih poslov in izkoriščanja prodajnih postopkov, nekatera so tudi že v kazenskih postopkih in vpletena v afere zaradi manipulacij. V imenu transparentnosti prodaje bi bilo dobro vedeti, kakšne so pogodbe naših prodajalcev s temi družbami.
Svetovalne firme, ki se »priklopijo« na privatizacijo, in različni finančni skladi so po Lukičevem mnenju kobilice, ki za seboj puščajo opustošenje, kar pomeni odpuščanje zaposlenih in izčrpavanje podjetij, potem pa gredo v nova lovišča. Profit pri tem gre iz Slovenije v zasebne žepe.
»Želimo pravega, dobrega lastnika, ki bo čim več predlogov zaposlenih upošteval,« je zaključila Cvetka Gliha.
