Spor lastnikov Plamapurja na sodišče

NatisniNatisni

Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: Mali delničarji, ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 03. 04. 2014 Stran: 9

Podjetja 

Dolenjski poslovnež Franc Frelih prek sodišča išče vrnitev v Plama-pur, iz katerega so ga konec lanskega leta izključili Aleš Musar, Rok Habinc in Marko Konic, s katerimi je pred dobrima dvema letoma prevzel podgrajsko družbo.


Bitka med lastniki Plama-purja se iz dneva v dan zaostruje. Potem ko so lastniki skupine S. T. Hammer Aleš Musar, Rok Habinc in Marko Konic konec lanskega leta iz družbe izključili dolenjskega poslovneža Franca Freliha, je temu z začasno odredbo uspelo preprečiti izplačilo dividend, po sodni poti pa zahteva tudi vrnitev v upravni odbor podgrajske družbe.

Spor med lastniki Plama-purja se je začel že dobrega pol leta po prevzemu, ko se lastništvo družbe kljub drugačnemu dogovoru ni razdelilo na polovico. Musar, Konic in Habinc so namreč prek holdinga AG obdržali v lasti 50 odstotkov plus eno delnico, manjši paket delnic je končal na fiduciarnem računu celovške Zveze bank, Frelih pa je z 49,97-odstotnim deležem obtičal v podjetju. Odnosi med lastniki so se dokončno skrhali konec lanskega leta. Takrat je namreč AG iz upravnega odbora Plama-purja izključil Freliha in direktorja njegove družbe Termoplasti-Plama Jožeta Ceglarja. Hkrati si je AG želel iz Plama-purja izplačati dodatnih 1,5 milijona evrov dividend, čeprav jih je podgrajska družba v začetku lanskega leta že izplačala za 2,1 milijona evrov. Izplačilo dividend je Frelihu z začasno odredbo sodišča uspelo preprečiti, vendar jo v AG očitno nameravajo v kratkem zaobiti. Na skupščini, kije napovedana za 9. april, bodo namreč delničarji Plama-purja odločali o izplačilu dodatnih 1,5 milijona evrov dividend.

 

Po delničarskem sporazumu iz konca leta 2011 bi morala oba tabora lastnikov vse pomembne odločitve sprejemati soglasno. Toda tega dogovora Musar, sicer soprog informacijske pooblaščenke Nataše Pire Musar, ne priznava. Poudarja, da so na zahtevo črnogorskega regulatorja kapitalskega trga delničarski sporazum razdrli že kmalu po njegovem podpisu. Po njegovih pojasnilih je črnogorski sklad Moneta, ki je sodeloval pri prevzemu, odpoved delničarskega sporazuma Frelihu predlagal 19. decembra 2011, dokončno pa ga je enostransko razdrl 5- januarja 2012. Pri tem morda ni nepomembno, da je le dan pred tem Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP) izdala odločbo, s katero je potrdila uspešnost prevzema konzorcija, v katerem so bili še AG ter Frelihovi družbi Plasta in Termoplasti-Plama.

Frelih zatrjuje, da ga Musar o odstopu Monete od delničarskega sporazuma sploh ni obvestil, ter zahteva, da se podpisani dogovori spoštujejo. Izključitev Freliha in Ceglarja iz upravnega odbora Plama-purja izvršna direktorica AG Marjana Drame upravičuje s posli Termoplasti-Plame (manjšinska lastnica je tudi Plama-pur) v Srbiji oziroma z nakupom 5,5-odstotnega deleža družbe Targo Telekom Beograd, čeprav na drugi stran ne pojasnjuje, kaj naj bi bilo s tem poslom narobe.

Kateri od obeh taborov lastnikov ima prav, bo moralo razsoditi sodišče, vendar se Musarju ne glede na izid sodnih postopkov obeta nemalo težav. Če bi namreč sodišče pritrdilo Frelihu, bi imela oba tabora lastnikov v lasti natanko polovico lastništva in bi tako lahko pomembne odločitve sprejela le soglasno. Toda če bi sodišče pritrdilo Musarju, bi se ta zaradi suma zlorabe zakona o prevzemih znašel na tnalu ATVP. Če bi bil namreč delničarski sporazum razveljavljen že takoj po podpisu, do iztisnitve malih delničarjev sredi leta 2012 sploh ne bi moglo priti. Po zakonu o prevzemih lahko namreč male delničarje iz lastništva iztisne le delničar oziroma skupina delničarjev, ki ima v lasti najmanj 90 odstotkov lastništva. Po neuradnih informacijah naj bi na ATVP zaradi zadnjega zapleta že začeli postopek nadzora, ki pa ga do konca sodnih postopkov ne morejo končati. Drametova je sicer prepričana, da so lahko male delničarje iz lastništva Plama-purja iztisnili kljub razdrtju delničarskega sporazuma, češ da so vsi prevzemniki že zaradi skupnega sodelovanja pri prevzemu delovali usklajeno.

Če bi sodišče pritrdilo Musarju, bi moral ta Agenciji za varstvo konkurence (AVK) tudi pojasniti, zakaj jim je zamolčal razdrtje sporazuma. Moneta, AG, Plasta in Termoplasti-Plama so namreč koncentracijo pri varuhu konkurence priglasili šele konec leta 2011, to se pravi skoraj dva tedna za tem, ko naj bi v Moneti že zahtevali razdrtje delničarskega sporazuma. Da je bil sporazum med obema skupinama delničarjev razdrt, varuhu konkurence niso sporočili niti konec januarja 2012, ko so dopolnili svojo vlogo. V odločbi AVK je jasno navedeno, da bosta oba tabora lastnikov najkasneje šest mesecev po prevzemu obvladovala vsak polovico lastništva in bosta tudi enakopravno upravljala družbo. Ker je AG prevzel večinski delež in popoln nadzor nad poslovanjem Plama-purja, bi moral po ocenah poznavalcev varuhu konkurence prijaviti novo koncentracijo, vendar tega ni storil. »Medsebojni odnosi delničarjev niso predmet presoje AVK. Dejstvo pa je, da so v skupni prevzemni ponudbi nastopali usklajeno. Če bi v prevzemu nastopal samo AG ali Moneta, prijava koncentracije sploh ne bi bila potrebna, saj ne bi bil izpolnjen pogoj najmanj 35 milijonov evrov letnega prometa na slovenskem trgu,« zatrjuje Drametova.

Poslovne novice domačih časopisov in spletnih

portalov

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.