Abanka Vipa - Jože Lenič zaprosil guvernerja Boštjana Jazbeca za več časa
NatisniMedij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik
Datum: 30. 07. 2013 Stran: 8
Abanki Vipi do jutrišnjega roka ne bo uspelo zagotoviti dodatnega kapitala, saj potencialni investitorji še vedno niso začeli niti skrbnih pregledov. Predsednik uprave banke Jože Lenič je Banko Slovenije zaprosil za polletno podaljšanje roka za izvedbo nujno potrebne dokapitalizacije.
Uprava Abanke Vipe je po naših informacijah Banko Slovenije pod vodstvom Boštjana Jazbeca pred dnevi zaprosila za podaljšanje roka, v katerem mora zbrati 90 milijonov evrov dodatnega kapitala. Rok, do katerega bi morala Abanka izvesti dokapitalizacijo, se izteče že jutri, po neuradnih informacijah pa naj bi si predsednik uprave Abanke Jože Lenič prizadeval za njegovo podaljšanje do konca letošnjega oziroma do začetka prihodnjega leta.
Načelen interes za dokapitalizacijo tretje največje slovenske komercialne banke je po naših informacijah do zdaj izrazilo okoli deset finančnih in strateških investitorjev, najmanj pet pa naj bi jih že podpisalo tudi pogodbo o nerazkrivanju podatkov. Toda kljub temu se skrbni pregledi Abanke še vedno niso začeli, kar je v veliki meri posledica zamud pri prenosu terjatev na Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB) oziroma tako imenovano slabo banko.
Prenos slabih terjatev na DUTB in očiščenje bilanc Abanke je namreč eden izmed ključnih pogojev investitorjev, saj v trenutno neugodnih razmerah brez tega ukrepa dokapitalizacija praktično ni izvedljiva. Po navedbah naših virov naj bi potencialni investitorji v kratkem kljub temu že izvedli omejene skrbne preglede, podrobni pregledi bilanc Abanke pa bi se lahko začeli že takoj po prenosu slabih terjatev. Po ocenah naših virov bi bila tako lahko dokapitalizacija Abanke končana že v roku dveh oziroma treh mesecev po prenosu slabih terjatev.
Od uspeha dokapitalizacije pa bo v veliki meri odvisna tudi usoda imetnikov hibridnih obveznic Abanke, ki si vedno bolj intenzivno prizadevajo za prodajo svojih obveznic. Spomnimo, da je Abanka leta 2007 izdala za skupno 120 milijonov evrov hibridnih obveznic, ki se prištevajo k njenemu regulatornemu kapitalu, v zadnjih letih pa je trgovanje s temi obveznicami praktično popolnoma zamrlo. Večja skupina investitorjev, ki ima v lasti za med 60 in 70 milijonov evrov teh hibridnih obveznic, je upravo Abanke že pozvala, naj obstoječe obveznice, ki nimajo roka dospetja, odkupi z med 30- in 40-odstotnim diskontom. Pri tem imetniki hibridnih obveznic predlagajo, da bi se odkup izvedel z izdajo novih obveznic z med 5- in 10-letno ročnostjo in med 6,5- in 10-odstotno letno obrestno mero (odvisno od ročnosti obveznice in tega, ali bi šlo za zamenjavo v navadne ali podrejene obveznice).
Z odkupom svojih hibridnih obveznic z diskontom bi Abanka na eni strani ustvarila dobiček in okrepila količnik najbolj kakovostnega temeljnega kapitala (Core Tier 1), vendar bi se na drugi strani znižala njena kapitalska ustreznost. Prav zaradi tega odkupa oziroma zamenjave podrejenih obveznic ni pričakovati pred zaključkom dokapitalizacije, saj je le malo možnosti, da bi na to pristali centralni bankirji. Po vsej verjetnosti pa bodo morali imetniki hibridnih obveznic nase prevzeti tudi nekoliko večje izgube, kot so sprva želeli.
Nedavno sprejeta direktiva EU namreč določa, da bi morali pri reševanju bank del bremena poleg lastnikov nositi tudi upniki z imetniki podrejenega dolga na čelu, v katerega sodijo tudi hibridne obveznice. V Abanki naj bi tako že preučevali možnosti za odkup podrejenih obveznic z diskontom, ki bi bil sprejemljiv tudi za evropsko komisijo.
Že v naslednjih tednih pa se bo Abanka Vipa dokončno umaknila tudi iz dejavnosti upravljanja vzajemnih skladov, ki jo je prodala Skupini Zavarovalnica Triglav oziroma njeni hčerinski družbi Triglav Skladi. Vrednost posla se ocenjuje na okoli štiri milijone evrov, potrditi pa ga mora še Agencija za trg vrednostnih papirjev. S prodajo dejavnosti vzajemnih skladov oziroma družbe Abanka Skladi bi si Abanka sprostila za okoli milijon evrov kapitala, dodatno pa bi s prodajo svoje hčerinske družbe ustvarila tudi okoli tri milijone evrov dobička.
