Delničarji podprli razvodenitev, Gorenjci bi prej raje združitev
NatisniMedij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 09. 04. 2013 Stran: 9
Uprava Abanke pod vodstvom Jožeta Leniča je včeraj dobila zeleno luč delničarjev za izvedbo 90-milijonske dokapitalizacije, Sava in Gorenjska banka pa si prizadevata, da bi do dokapitalizacije prišlo šele po združitvi Abanke in Gorenjske banke.
Delničarji Abanke Vipe so včeraj podprli 90-milijonsko dokapitalizacijo, ki jo mora uprava na zahtevo Banke Slovenije izpeljati najkasneje do konca julija. Pri tokratni dokapitalizaciji obstoječi delničarji ne bodo imeli prednostne pravice za vplačilo novih delnic, čeprav namerava predsednik uprave Abanke Jože Lenič k sodelovanju kljub temu povabiti vse delničarje z več kot odstotkom lastništva.
Čeprav je predlog za dokapitalizacijo dobil kar 94-odstotno podporo, pa so bili nekateri mali delničarji kritični do nizke cene (en evro za delnico) in izključitve prednostne pravice obstoječih delničarjev, ki bo privedla do zmanjšanja deleža obstoječih lastnikov na vsega dobrih sedem odstotkov. Predsednik društva malih delničarjev MDS Rajko Stankovič je včeraj predlagal celo prekinitev skupščine do konca aprila, vendar mu Stojan Zdolšek, kije vodil včerajšnjo skupščino, ni ustregel. Prav tako so bili mali delničarji neuspešni tudi s svojimi že pripravljenimi nasprotnimi predlogi. Ker je bila skupščina sklicana na zahtevo Banke Slovenije in na podlagi zakona o bančništvu, delničarji niso mogli vložiti niti nasprotnih predlogov, niti na sprejete sklepe zdaj ne morejo vložiti izpodbojnih tožb. Zaradi tega sta društvi malih delničarjev MDS in VZMD poleg ničnostnih tožb napovedali tudi ustavno presojo zakona o bančništvu.
»Ni nujno, da bo cena en evro za delnico tudi končna, saj bomo po prejemu ponudb izvedli dražbo,« je delničarje včeraj miril Lenič. »Signali s trga so bili jasni, da je dokapitalizacija izvedljiva le v primeru, če bi investitor pridobil večinski delež,« je povedal Lenič in dodal: »Nekateri investitorji so že izrazili zanimanje za sodelovanje pri dokapitalizaciji, a je vprašanje, ali Ido interes tudi uresničen.«
Kljub potrjeni dokapitalizaciji si zlasti Sava in Gorenjska banka (skupaj imata v lasti 39 odstotkov Abanke) po naših informacijah prizadevata, da bi še pred tem prišlo do združitve Abanke in Gorenjske banke, dokapitalizacijo pa bi nato izvedla šele združena banka. V tem primeru bi bila potrebna nekoliko nižja dokapitalizacija, saj bi se del kapitalskega primanjkljaja Abanke lahko pokril s kapitalskim presežkom Gorenjske banke. »V naslednjih mesecih bi lahko bila že sprejeta odločitev o povezovanju z Gorenjsko banko,« je včeraj kot eno izmed možnosti kapitalske krepitve Abanke omenil tudi Lenič. Toda guverner Marko Kranjec temu predlogu doslej ni bil naklonjen in je zahteval dokapitalizacijo Abanke še pred morebitno združitvijo z Gorenjsko banko, medtem ko za zdaj ni znano, ali bo temu bolj naklonjen Boštjan Jazbec, ki bo vodenje Banke Slovenije prevzel sredi julija.
Ali bo načrtovana 90-milijonska dokapitalizacija sploh dovolj, Lenič včeraj ni želel jasno povedati. Kot smo poročali, je mednarodna bonitetna agencija Fitch kapitalski primanjkljaj Abanke ocenila na kar 400 milijonov evrov. »Fitch očitno uporablja druge predpostavke in predvidevanja. Tudi za preostali dve največji banki (NLB in NKBM, op. p.) predvidevajo, da skupaj potrebujeta 1,6 milijarde evrov dodatnega kapitala,« je skopo pojasnil Lenič. Ocen Fitcha podrobneje ni želel komentirati, prav tako ne načrtov za letošnje leto. »V bankah se odraža stanje v gospodarstvu. Letos bi se lahko trendi obrnili v pozitivno smer, vendar je za zdaj še težko oceniti, s kakšno dinamiko,« je še dodal prvi mož Abanke.
Šaljiva ponudba za Abanko?
Za zdaj še neznani investitorje včeraj na Ljubljanski borzi oddal naročilo za nakup 25 odstotkov oziroma 1,79 milijona delnic Abanke Vipe. Toda medtem ko bo cena dokapitalizacijske delnice znašala najmanj en evro, je neznani investitor za delnico ponudil tisočkrat nižjo ceno (0,001 evra za delnico) oziroma 1785 evrov za četrtino banke.
