Banke izgubljajo zaupanje v Romana Glaserja
NatisniMedij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 05. 09. 2011 Stran: 12
Ljubljana - Uprava Perutnine Ptuj na čelu z Romanom Glaserjem ne uživa več zaupanja bankirjev, trdijo naši viri. Zato napovedujejo, da bodo kot pogoj za finančno sanacijo družbe, v okviru katere bosta nujno potrebni dokapitalizacija in reprogram posojil, v prihodnjih mesecih zahtevali spremembe v upravi in nadzornem svetu. Ker naj bi bila posebna revizija eden od temeljev za predčasen odpoklic uprave, pa ne preseneča, daje Roman Glaser na zadnji skupščini onemogočil, da bi v ptujski družbi potekala posebna revizija v skladu z zakonom o gospodarskih družbah.
Poleg vse slabšega poslovanja so zaupanje v upravo Perutnine Ptuj dodatno omajale številne nepregledne nepremičninske in finančne transakcije ter prodaje hčerinskih podjetij, pri katerih obstaja sum, da je bila Perutnina Ptuj oškodovana. Prav te sume bi moral preveriti tudi posebni revizor, kot sta zahtevala Kapitalska družba in društvo malih delničarjev MDS. Toda Glaser, ki je po Holdingu PMP desetodstotni lastnik Perutnine, je z nasprotnim predlogom, o katerem je prepričal večino delničarjev, dosegel, da bodo revizorja izbrali kar člani nadzornega sveta, ki so bili doslej Glaserju naklonjeni. To je, kot pojasnjujejo pravniki, v nasprotju z zakonom o gospodarskih družbah, upravi Perutnine Ptuj pa izbranemu revizorju sploh ne bi bilo potrebno dati vseh dokumentov, ki bi jih ta potreboval za izvedbo skrbnega pregleda poslovanja. Prav zaradi tega so v Kadu že napovedali, da bodo sedaj imenovanje posebnega revizorja zahtevali prek sodišča.
Finančna slika Skupine Perutnina Ptuj, ki je v zadnjih dveh letih ustvarila že skoraj 18 milijonov evrov čiste izgube, se je lani sicer še dodatno poslabšala. Konec lanskega decembra je imela namreč Perutnina Ptuj ob slabih sto milijonih evrov kapitala že za skoraj 130 milijonov evrov finančnih obveznosti, 51 milijonov evrov pa so dolgovali svojim poslovnim partnerjem. Dodatno je imela Skupina Perutnina Ptuj tudi za 54 milijonov evrov danih poroštev in garancij (34 milijonov evrov več kot leto prej), medtem ko so se hipoteke skoraj podvojile, na 88 milijonov evrov.
Dejanske razmere utegnejo biti še bistveno slabše, saj v Perutnini Ptuj naložbo v Merkur še vedno vrednotijo na 26 milijonov evrov (405 evrov za delnico) prav tako pa niso slabili niti za 15 milijonov evrov posojil Centru Naložbam in Infondu Holdingu, ki jih je Glaser želel izključiti iz posebne revizije. »Posojil nismo slabili, ker je revizor ocenil, da to ni potrebno,« je povedal član uprave Perutnine Ptuj Tone Čeh. Kot smo že poročali, v Perutnini Ptuj vztrajajo, da sta pogodbi, ki so ju sklenili z Boškom Srotom (patronatska izjava, na podlagi katere naj bi Pivovarna Laško jamčila za posojila Centra Naložb in Infonda Holdinga) in Binetom Kordežem (dogovor o zamenjavi delnic Perutnine Ptuj za delnice Merkurja) zavezujoči, vendar ju na drugi strani novi upravi Pivovarne Laško in Merkurja ne priznavata in trdita, da sta nični oziroma nezakoniti. Če bi morala Perutnina Ptuj slabiti naložbo v Merkur in posojila Centru Naložbam in Infondu Holdingu, bi ji to po naših izračunih povzročilo za več kot 35 milijonov evrov izgube, kar bi kapital Skupine Perutnina Ptuj znižalo na vsega dobrih 60 milijonov evrov.
Predsednik uprave Perutnine Ptuj Roman Glaser je na zadnji skupščini preprečil, da bi imenovali posebnega revizorja, ki bi preveril domnevno sporne posle družbe. S tem je napovedal, da se bo na vse načine oklepal svojega položaja, čeprav v bankah napovedujejo, da bodo pred dogovorom o finančni sanaciji zahtevali spremembe pri upravljanju Perutnine.
