Romanu Glaserju pred skupščino Perutnine Ptuj odrekli podporo tudi nekdanji zavezniki
NatisniMedij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: Mali delničarji, ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 26. 08. 2011 Stran: 23
Ljubljana - Današnja skupščina Perutnine Ptuj bo dokončno razkrila, kakšen vplivmed članikonzorcija, kije leta 2008 prevzel Perutnino Ptuj, sploh še uživa predsednik uprave Perutnine Ptuj Roman Glaser. Delničarji bodo namreč odločali o zahtevi Kapitalske družbe in društva malih delničarjev MDS za imenovanje posebnega revizorja. Ta bi številne nejasne posle, vključno z ozadjem prodaj več hčerinskih podjetij, ki so v nenavadnih okoliščinah končala v lasti menedžerjev Perutnine Ptuj oziroma njihove družbe Holding PMR Čeprav konzorcij lastnikov (poleg Holdinga PMP še Perutninska zadruga Ptuj, Merkur, Probanka in Zlata Moneta II) obvladuje skoraj tri četrtine lastništva Perutnine Ptuj, za zdaj izida še ni mogoče z gotovostjo napovedati, vendar pa naše preverjanje kaže, da utegne predlog dobiti zadostno podporo. »Upravni odbor Perutninske zadruge Ptuj (PZP) se je odločil, da predlog za posebno revizijo podpremo, prav tako pa bomo glasovali tudi proti predlogu uprave za dokapitalizacijo,« nam je včeraj povedal Simon Toplak, predsednik PZP in član nadzornega sveta Perutnine Ptuj. Ker ni pričakovati, da bi predlog Kada podprli tudi Zlata Moneta II in Probanka (Glaser je predsednik njenega nadzornega sveta), bo razplet skupščine tako dejansko odločil Merkur, ki ima v lasti četrtino delnic in kije s Perutnino Ptuj v sodnem sporu.
Po naših informacijah uprava Merkurja pod vodstvom Blaža Pesjaka predlog za posebno revizijo podpira, čeprav je po nekaterih pravnih razlagah omejena pri razpolaganju s svojim deležem. Spomnimo namreč, da sta se Glaser in nekdanji predsednik Merkurjeve uprave Bine Kordež konec leta 2008 dogovorila za zamenjavo delnic Perutnine Ptuj za delnice Merkurja, vendar nova uprava Merkurja te pogodbe ne priznava, saj naj bi bila nezakonita in nična. Na drugi strani Glaser vztraja pri izpolnitvi pogodbe, čeprav bi to pomenilo, daje prekršil zakon o gospodarskih družbah, saj je mimo skupščine kupil lastne delnice. Perutnina Ptuj naložbo v Merkur sicer še vedno vrednoti na 26 milijonov evrov (405 evrov za delnico), medtem ko bi v primeru prevrednotenja na pošteno ceno po naših izračunih ustvarila več kot 20 milijonov evrov čiste izgube, kar bi opazneje načelo tudi njen kapital.
Po neuradnih podatkih naj bi se zahteva za posebno revizijo tik pred skupščino še dodatno razširila in vključila tudi pregled denarnih tokov s podjetji, prek katerih Perutnina Ptuj kupuje surovine oziroma prodaja svoje izdelke. Poleg posla z Merkurjem naj bi pomemben del posebne revizije temeljil tudi na preiskavi prodaje hčerinskih podjetij. Kot smo konec julija razkrili v Dnevniku, so se namreč menedžerji Perutnine Ptuj, združeni v družbi Holding PMP, z vsega 158 evri dokopali do večinskega deleža PP-Agro (nekdanji AgrokombinatMaribor), hkrati pa jim je Perutnina Ptuj prodala tudi pomemben delež vsvoji bosansko-hercegovski hčerinski družbi Perutnina Ptuj B, ki velja za eno najuspešnejših družb v ptujski skupini. Čeprav Glaser zatrjuje, da je imel Holding PMP že ob ustanovitvi Perutnine Ptuj B v lasti 45-odstotni delež (Holding PMP si v svojem letnem poročilu lasti 55-odstotni delež), je iz letnih poročil ptujske družbe razvidno, da je Holding PMP v lastništvo bosanskohercegovske družbe vstopil šele v minulem letu.
Holding PMP pa je po podatkih iz sodnega registra prek družbe Agroinvesticije še vedno tudi večinski lastnik PP-Agro. Glaser tudi to vztrajno zanika, čeprav je notar Miloš Lešnik sredi lanskega septembra overil družbeniško pogodbo, pod katero se je podpisal tudi Glaser in ki dokazuje, da je Perutnina Ptuj zgolj še manjšinska lastnica PP-Agro.
Glaser tudi brez pooblastila za zaprto dokapitalizacijo?
Ne glede na glasovanje Merkurja Glaserju očitno ne bo uspelo dobiti niti pooblastila za do 50-odstotno dokapitalizacijo, pri kateri bi lahko v celoti izključil prednostno pravico obstoječih delničarjev. Temu predlogu namreč po naših preverjanjih nasprotuje najmanj tretjina kapitala, medtem ko bi predlog potreboval najmanj 75-odstotno podporo. Podobno kot odločitev o posebni reviziji pa za zdaj še ni mogoče napovedati niti izida glasovanja o delitvi bilančnega dobička. Medtem ko je Glaser predlagal, da bi ves bilančni dobiček v višini 4,5 milijona evrov ostal nerazporejen, Kad zahteva izplačilo 0,16 evra bruto dividende za delnico, kar po besedah Simona Toplaka podpira tudi PZP.
