Krka: najbolje plačana uprava in slabo plačani nadzorniki
NatisniMedij: Delo Avtorji: Čeh Silva Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 18. 11. 2010 Stran: 10
Povprečni bruto prejemki članov uprav so leta 2007 znašali dobrih 167.000 evrov, leto za tem dobrih 181.000 evrov in lani le še dobrih 158.000 evrov
Ljubljana - Prejemki nadzornikov v javnih delniških družbah so se med letoma 2007 in 2009 znižali za kar 40 odstotkov, je pokazala najnovejša raziskava o nagrajevanju uprav in NS. Mogoče je pričakovati, da se bodo še bolj, saj raziskava ne vključuje posledic vladnih sklepov glede omejevanja plačil vodilnim v podjetjih v državni ali večinsko državni lasti. Zaradi omenjenega sklepa vlade, ki se še ne uresničuje popolnoma, med drugim imajo, denimo, v Krki na člana uprave 450.000 evrov bruto prejemkov, na člana nadzornika pa vsega skupaj 4000 evrov. Zato ne čudi predlog upravnega odbora Združenja nadzornikov Slovenije (ZNS), naj se država zgane in primerno uredi politiko prejemkov nadzornikov.
Upravni odbor ZNS, ki ga vodi Borut Jamnik (sam je na okrogli mizi po predstavitvi raziskave povedal, da je v nekakšnem razdvojenem položaju, saj je hkrati predsednik uprave Kapitalske družbe, ki mora spoštovati sklepe vlade), je državo pozval, da bo 31. decembra letos prenehal veljati sklep vlade glede omejevanja plačil nadzornikom v državni ali deloma državni lasti, zato naj se podviza in uredi politiko prejemkov članov nadzornih svetov v državnih ali deloma državnih podjetjih. Seveda v skladu s kodeksom upravljanja družb s kapitalskimi naložbami države. UO ZNS apelira, da ta kodeks po zakonu mora sprejeti Agencija za upravljanje kapitalskih naložb RS. Poudarjajo, da ustrezno ureditev tega področja že ureja kodeks upravljanja javnih delniških družb, potem ko določa letno plačilo za opravljanje nadzorniške funkcije in sejnine kot nadomestilo za porabljeni čas člana nadzornega sveta na seji. Znesek je odvisen od kompleksnosti nadzora in finančnega položaja družbe, seveda v skladu z ZGD 1. Ne nazadnje: stroški nadzora naj bi v posamezni družbi kazali na primerna razmerja v odnosu do stroškov vodenja družbe.
Za nadzornike drugačna malha
Letošnja raziskava, ki je nastala v okviru ZNS in Združenja Manager, družbe Deloitte in Sergeje Slapničar z ekonomske fakultete v Ljubljani, je zajela obdobje od leta 2007 do vključno leta 2009. V tem času so se spreminjale vlade in z njimi predpisi, ki so bili enkrat pretirano radodarni, drugič, to se pravi v času aktualne vlade, pa morda pretirano skopi do tega, kje so meje prejemkov uprav in še zlasti nadzornikov podjetij. Povprečni bruto prejemki članov uprav so leta 2007 znašali dobrih 167.000 evrov, leto za tem dobrih 181.000 evrov in lani le še dobrih 158.000 evrov. Seveda so predsedniku uprav v povprečju imeli višje prejemke: 195.000 evrov leta 2007, 216.000 evrov leta 2008 in 180.000 evrov leta 2009. Povsem drugačna je bila plačna malha za nadzornike: leta 2007 so prejeli v povprečju dobrih 15.000 evrov bruto prejemkov, leta 2008 dobrih 11.000 in lani le še dobrih 9000 evrov, kar pomeni 40-odstotni padec prejemkov na člana NS. Tako se je tudi razmerje med povprečnim bruto prejemkom članov uprav in članov NS izrazito poslabšalo s 26,5 : 1 leta 2007 na 51 : 1 lani. Irena Prijovič, generalna sekretarka ZNS, je na predstavitvi raziskave pojasnila, da je v strukturi prejemkih članov uprav tudi udeležba pri dobičku, ki pa je zdaj ne le s priporočili, ampak tudi zakonsko prepovedana. Seveda se nepremišljena politika nagrajevanja nadzornikov kaže tudi talco, da so se jim sejnine počez zmanjšale za polovico, plačila za opravljanje nadzorniške funkcije pa izbrisala.
Prejemki slabo povezani z uspešnostjo
Sergeja Slapničar z Ekonomske fakultete v Ljubljani je ugotavljala, da so prejemki uprav in nadzornih svetov pri nas vedno bolj primerno razkriti, na njihov znesek pa vpliva več dejavnikov, najbolj velikost podjetja, precej šibka pa je še vedno povezanost z njegovo uspešnostjo. Vsekakor pa naše javne delniške družbe, ki naj bi bile zgled razkrivanja prejemkov in plačnih razmerij vodilnih in njihovih nadzornikov, še vedno svoja razkritja objavijo na kratko, recimo v dveh odstavkih, medtem ko urejene mednarodne družbe (na primer Hewlett Packard) na 31 straneh.
Slabe plati administrativnega poseganja
Borut Jamnik je na okrogli mizi, ki je sledila predstavitvi, opozoril, kako slabo se kaže preveliko administrativno poseganje v prejemke vodilnih v podjetjih. Zaveda se, da je ta plačila pri nas težko komentirati, saj so v glavnem predmet populisttčnih razlag. Tudi zato je združenje pozvalo vlado, da je treba o teh plačnih razmerjih razmisliti, potem ko se vladni sklep o njihovih omejitvah konec leta izteka. Sonja Šmuc, generalna sekretarka Združenja Manager, je opozorila, da o prejemkih vodilnih pri nas še vedno velja mit o zelo dobro plačanih menedžerjih, a ja treba vedeti, da so prejemki članov uprav 51-odstotno obdavčeni. Primerjave po svetu pa naj bi kazale, da so naši vodilni plačani le kot vodje pomembnejših sektorjev v primerljivih družbah po svetu. Cvetka Selšek, predsednica upravnega odbora SKB banke, in Aleksander Zalaznik, generalni direktor družbe Danfoss Trata, sta popisala izkušnje v mednarodnih podjetjih, kjer je vnaprej jasno določena politika nagrajevanja ali vseh zaposlenih skupaj z vodilnimi, vsekakor pa tudi vodilnih. Razpravljavci pa so ugotavljali, da pri nas še nobeno podjetje ni zares razkrilo politike nagrajevanja vodilnih, kar bi seveda bilo lahko pomembno orodje za določanje in razumevanje variabilnih delov plače, nagrad in morebitnih bonusov. Kljub temu pa usmeritev, v kateri se plačevanje vodilnih v družbah razume le kot strošek, ki naj bo čim nižji, lahko pelje tudi v neselektivno omejevanje prejemkov. To pa je, je poudaril Borut Bratina, povzročilo slovenskemu gospodarstvu veliko škode.
