Slovenska Unicredit lani "zbežala" od podjetij k javnemu sektorju in prebivalcem
NatisniMedij: Dnevnik Avtorji: Hren Barbara Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 18. 03. 2010 Stran: 20
Ljubljana - Unicredit banka Slovenije je lani ustvarila za polovico manj dobička pred davki kot leto prej, znašal je 11,25 milijona evrov, bilančno vsoto pa je povečala za 13 odstotkov na 3,2 milijarde evrov, s čimer je tržni delež povečala za 0,3 odstotne točke in ostaja četrta največja banka v Sloveniji. Čeloma sku pina Unicredit je lani ustvarila 1,7 milijarde evrov čistega dobička, kar je za 57,6 odstotka manj kot predlani.
Z doseženim je predsednik uprave slovenske hčerinske banke France Arhar zadovoljen in za letos napoveduje povečanje dobička. Pojasnil je, da se je banka lani na podlagi ocene tveganj preusmerila h kreditiranju bank, javnega sektorja in prebivalstva. Posojila bankam in finančnim institucijam je povečala za 65 odstotkov (na 708 milijonov evrov), posojila javnemu sektorju, vključno z državo, za 67 odstotkov (na 221 milijonov evrov), posojila prebivalstvu pa za 14 odstotkov (na 657 milijonov evrov). Posojila podjetjem so nasprotno skrčili za 2,5 odstotka (na 1,18 milijarde evrov).
Arhar je poudaril, da so kritike na račun bank, češ da ne kreditirajo podjetij, neupravičene. Kapitalska struktura podjetij v Sloveniji je znatno slabša kot v ostali Evropi, enako pa velja za ročnost posojil. V Evropi je v povprečju 15 odstotkov posojil podjetjem kratkoročnih, v Sloveniji pa kratkoročna posojila podjetjem dolgoročna presegajo za več kot dvakrat, pravi Arhar.
Kreditna sposobnost podjetij se je močno poslabšala in težav še ni konec, izključen pa ni niti scenarij recesije v obliki črke w, je dejal član uprave Janko Medja. Pol odstotka vseh terjatev banke je konec lanskega leta sodilo v najslabša bonitetna razreda D in E, medtem ko je v povprečju v bančnem sistemu ta delež znašal 2,3 odstotka. Se bodo pa tveganja zagotovo še povečala, saj bodo podjetja začela objavljati bilance, meni Medja.
Janko Medja: Prodajo Mercatorja želimo izpeljati do konca
Unicredit, ki je lastnica osmih odstotkov Mercatorja, bo nadaljevala s prodajo tega deleža, ne glede na to, da so nekatere banke, med drugim Nova Ljubljanska banka (NLB), Nova Kreditna banka Maribor (NKBM), Abanka in Banka Celje, odstopile od prodaje. »Lastništvo bank v podjetjih ni temelj bančnega poslovanja in prodajo želimo uspešno pripeljati do zavezujočih ponudb,« je dejal Medja in opozoril, da ima Mercator tudi več tisoč malih delničarjev, ki jim je zagotovo bolj v interesu, da se doseže cena, višja od trenutne tržne, kot pa da se nič ne zgodi.
France Arhar dejstva, da so nekatere banke že odstopile od prodaje, ni želel komentirati. Dejal je le, da je to vprašanje upravljanja. »S tem sem vse povedal,« je še dodal. Medja sicer ocenjuje, da Slovenija še ni ozdravljena prevelike posojilne odvisnosti od tujine, medtem ko na drugi strani ne dopušča vstopa tujim neposrednim investicijam, pa čeprav v Sloveniji ni dovolj domače akumulacije kapitala.
Slovenijo tepe nekonkurenčnost
Razlog, da je Slovenija v primerjavi z ostalimi konkurentkami v krizi utrpela znatno globlji padec bruto domačega proizvoda in izjemen padec izvoza, tiči v veliki meri v stroških, meni France Arhar. Evropske države so utrpele 11- do 13-odstotni padec mednarodne menjave, Slovenija pa 20-odstotnega. Res je, da imajo vzhodnoevropske države denarno politiko še v svojih rokah in lahko z depreciacijo valute spodbujajo izvoz, vendar je nekaj v Sloveniji narobe tudi s stroški. V prihodnje Arhar precej priložnosti za financiranje vidi v državnih projektih, na primer energetiki. Ob tem je opozoril, da Slovenija v primerjavi z drugimi evropskimi državami močno zaostaja za ravnjo investicij v obnovljive vire energije.
