Petletni obračun

NatisniNatisni

Medij: Dnevnik
Avtorji: Ni avtorja
Teme: Mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Priloga
Datum: 09. 05. 2009

Stran: 28

Kako pet let članstva v Evropski uniji ocenjujejo vidnejši predstavniki parlamentarnih strank Pet let Slovenije v EU Pred osemnajstimi leti smo z razglasitvijo samostojne in neodvisne države državljani in državljanke Republike Slovenije uresničili sanje mnogih generacij, ki so za ta cilj žrtvovale tudi svoja življenja in so na tak način kot kamen na kamen tlakovali mozaik naše državnosti. Poleg uresničitve naše državnosti je bil eden najpomembnejših ciljev tudi čim hitrejša vključitev naše mlade države v Evropsko unijo. Spominjam se časov iz začetka devetdesetih let, ko se je zdelo, da bo ta cilj zelo težko uresničiti. Vedeli smo, da nas čaka veliko dela, povezanega s številnimi reformami na različnih področjih (finance, gospodarstvo, kmetijstvo, varovanje okolja, notranja politika in pravosodje ter drugo) in z implementacijo evropskega pravnega reda. Zdelo se je, da tega dela ne bo mogoče opraviti v kratkem času, kljub temu nam je to dokaj hitro uspelo. Morda tudi zaradi procesov globalizacije, ki terjajo večjo finančno in gospodarsko povezanost posameznih držav. Ravno navedena globalizacija pa je eden od razlogov za današnjo krizo. Zato je danes, v času globalne, finančne ter gospodarske krize, po mojem mnenju zelo težko dati objektivno oceno petletnega obdobja članstva Slovenije v družbi najrazvitejših evropskih držav. Ta ocena bi bila gotovo povsem drugačna, če bi bilo finančno in gospodarsko okolje v takšni kondiciji, kot je bilo pred krizo. Osebno sem prepričan, da nam ravno članstvo v Evropski uniji lahko olajša in blaži posledice globalne krize. Ne predstavljam si, kaj bi v teh razmerah pomenilo biti zunaj Evropske unije. Gotovo bi bile težave, s katerimi se soočamo, bistveno večje in težje premostljive. Verjamem, da nam s tega vidika članstvo v prihodnje prinaša več dobrega kot slabega. Tudi v prvih petih letih nam je članstvo prineslo veliko dobrega, tako v političnem kot v gospodarskem smislu. V političnem smislu Slovenija sodeluje pri vseh najpomembnejših odločitvah, ki se sprejemajo v evropskih organih. Bili smo prva nova članica, ki je predsedovala Evropski uniji. Slovenija je postala bolj prepoznavna. Skozi naše članstvo lahko uveljavljamo različne pomembne nacionalne interese, kot je mejni spor s sosednjo državo, slovenski jezik je postal eden od uradnih jezikov Evropske unije, imamo skupno evropsko varnostno in obrambno politiko, ki nam zagotavlja večjo varnost. Moja ocena je, da je Slovenija s članstvom v Evropski uniji napredovala tako v političnem kot gospodarskem smislu. Hkrati pa ugotavljam, da niso bile izkoriščene vse priložnosti. Upam, da bomo znali na podlagi petletne evropske izkušnje v času globalne finančne in gospodarske krize te priložnosti bolje izkoristiti. Kari Erjavec, DeSUS S članstvom v EU nam je uspel veliki met, s katerim smo kolektivno zavarovali nacionalne, politične, kulturne in gospodarske interese. S prevzemom evra smo kot prvi in edini še pravočasno vzpostavili stabilen okvir za predvidljive gospodarske pogoje, s predsedovanjem EU pa smo potrdili in močno okrepili lastno politično samozavest. Vzpostavili smo relativno enakopravne odnose. Kot prva od novih članic smo se polno integrirali v EU. Slovenščina je uradni jezik EU, vse informacije o EU so državljanom Slovenije na voljo v materinem jeziku. Vse, kar smo dosegli, se najlažje vidi in občuti ob primerjavi težav in statusa državljanov drugih držav JV Evrope. Velika večina še vedno potrebuje vize za vstop v EU, mi pa Jelko Kacin, LDS imamo policijsko in carinsko kontrolo le še na meji s Hrvaško. Slovensko gospodarstvo je kot del evropskega gospodarstva v krizi, ki jo občuti tako kot ves razviti zahodni svet. V EU nimamo 27 gospodarskih kriz, imamo eno samo, zelo resno in globoko krizo. Najhitreje jo bomo rešili skupaj z drugimi evropskimi državami, z usklajenim, pravočasnim in odločnim delovanjem. Zato je prav, da je slovenski glas v vseh evropskih institucijah, tudi v evropskem parlamentu, razumljiv, prepoznaven, glasen in odločen. Gospodarske razmere zahtevajo hitro ukrepanje. Če nam, ki smo v območju evra že nekaj let, ni lahko, kako je šele sosednji Hrvaški, da o gospodarstvih v smeri proti jugovzhodu niti ne govorim. Podjetja, ki rastejo imajo prihodnost, zato je prihodnost EU v njeni nadaljnji rasti, širitvi, poglabljanju, ustvarjanju novih možnosti in boljših priložnosti. Širitev EU na zahodni Balkan bo povzročila gospodarsko rast, kupno moč, investicije in porabo, kar bo priložnost tudi za nas. Potrebujemo gospodarski zagon in vzpon, a tudi več kolektivne zavesti in solidarnosti. Pred leti smo v LDS zapisali slogan »Za ljudi pred profitom« in bili očitno tri leta pred časom. Okrevanje gospodarstva namreč ob razvoju in investicijah ter odnosu do okolja zahteva tudi samoomejevanje, spoštovanje vrednot, kot so svoboda posameznika, enake možnosti za vse, morala, etika ter predvsem solidarnost. To bi morala biti slovenska pot v prihodnost EU. Zato na čelu liste LDS ponovno kandidiram v evropski parlament. Za Slovenijo, ki je šele leta 1991 postala samostojna in neodvisna država, ki se je v tem obdobju po osamosvojitvi ukvarjala z zahtevami in izzivi tranzicije iz prejšnjega političnega sistema v sistem pluralne demokracije in ki je v različnih obdobjih te tranzicije celo omahovala pri tem, ali bi dosledno spoštovala in uveljavljala pravno državo, je članstvo v EU in zavezanost k spoštovanju standardov, načel in pravil, ki so se skozi desetletja oblikovali in uveljavljali znotraj EU, pomenilo pomembno varovalko in garancijo, da je Slovenija tudi v notranjem razvoju sledila postulatom evropske demokracije. Slovenija se zaradi članstva v EU počuti bolj varno. Kaže, da bomo zaradi članstva v EU in evra nekoliko lažje prebrodili aktualno gospodarsko krizo in recesijo. Kljub nekaterim nasprotnim posamičnim primerom se v načelu kaže, da deluje sistem solidarnosti in vzajemnosti. V vsakdanjem življenju slehernika so mnoge stvari olajšane in poenostavljene v primerjavi s tem, kako smo živeli, gospodarili, potovali in študirali v preteklih obdobjih. Kljub vsem omenjenim pridobitvam pa še vedno velja, da je EU odmaknjena od državljanov, da državljani ne poznajo sprejemanja odločitev in tudi ne vedo, katere so tiste zadeve, ki smo jih z vstopom v EU prenesli v odločanje znotraj EU. Zato je tudi logično, da mnogi naši državljani in državljanke gledajo na EU kot na dodatno birokracijo, ki terja dodatna davkoplačevalska sredstva. Zato je tudi, nujno, da se čim prej bolje usposobimo za učinkovito črpanje sredstev EU, ker bodo tako bolj vidni tudi materialni učinki našega članstva v EU. I Darja Lavtižar Bebler, SD Pred petimi leti je Slovenija postala članica EU ter se pridružila evropski družini, ki je v času svojega dosedanjega obstoja dokazala, da lahko dostojanstveno usklajuje razlike in se ob tem še zelo hitro razvija na pretežno trajnostni način. Slovenija je v tem času prehodila dolgo pot od nove, »mlade« članice do izkušene voditeljice sedemindvajseterice. Medtem se je v institucijah EU zaposlilo tudi mnogo Slovenk in Slovencev, ki s svojim znanjem in izkušnjami aktivno sooblikujejo evropske politike ter prispevajo k večanju ugleda Slovenije znotraj Unije. Lahko smo ponosni tudi na številne dosežke, predvsem na vstop v območje evra in v schengensko območje. Pomembna posledica padca meja je namreč dejstvo, da smo po dolgih letih spet vsi Slovenci in Slovenke del istega kulturnega prostora. Seveda pa ne moremo mimo predsedovanja Svetu EU, ki je zagotovo eden največjih dosežkov Slovenije ter eden največjih vsebinskih in organizacijskih izzivov od osamosvojitve naprej. Ob začetku predsedovanja si je vlada zadala nalogo, da ga izvede odgovorno in profesionalno ter s sodelovanjem vseh političnih akterjev, zato obžalujemo, da tedanja opozicija pri tem projektu ni želela konstruktivno sodelovati. Državljanke in državljani so ga vzeli za svojega, pri njegovi izvedbi pa so sodelovali tudi številni mladi, zelo prizadevni in perspektivni kadri, brez katerih nam zagotovo ne bi uspelo. Ocene zunanjih opazovalcev, ki že vrsto let spremljajo in ocenjujejo različna predsedstva, so bile izjemno pozitivne, Slovenija je dokazala, da tudi nova država članica lahko uspešno vodi evropsko ekipo. V SDS se zavedamo pomena izkušenj iz tega obdobja, zato smo ministre in ministrice ter druge, ki so »igrali« v prvi ligi evropske politike, prosili za sodelovanje v strokovnem svetu SDS, kjer so nepogrešljivi del naše ekipe. Ob peti obletnici vstopa v EU smo zelo ponosni na prehojeno pot, prepričani pa smo, da Slovenija zmore še več. dr. Milan Zver, SDS Kadar se spominjam časov vstopanja Slovenije v Evropsko unijo, se mi pred očmi najprej prikažejo dolge in vsebinsko naporne seje državnega zbora v letih od 1996 do 2000, ki sem jih doživljal kot predsednik. To je bilo obdobje, ko smo začeli dolg proces spreminjanja in prilagajanja slovenskega pravnega reda evropskemu pravnemu redu. In resnično je bilo v zraku prepričanje, da tega ne delamo zato, ker to od nas EU pričakuje in zahteva, pač pa zato, ker je to dobro za nas, za Slovenijo, za slovenske državljane in državljanke, za slovenski gospodarski in družbeni sistem. In kako gledam na tiste čase, še posebno na pomladne čase 2004, ko smo bili sprejeti v »elitni evropski klub«, danes, pomladi 2009. Presenetljivo, bolj sem kritičen in samokritičen, kot sem bil takrat. Najprej, ni nam bilo treba biti tako dober učenec, ko so nas vsi hvalili, kako hitro, brez zahtev po prehodnih obdobjih sprejemamo vse zahtevane evropske kriterije. Zdi se, da je v to evforijo »hitre in neproblematične članice Slovenije« takrat nehote padel tudi vodja slovenske pogajalske skupine dr. Janez Potočnik. Danes je popolnoma razvidno, da smo bili pri uveljavljanju korporativnega Janez Podobnik, SLS gospodarskega reda premalo na strani malih delničarjev in neprevidni pri zakonskih normah za prevzeme podjetij, še posebno s strani menedžerjev. Ni bilo doslednosti pri sankcioniranju škodljivih prevzemov, zlorabe notranjih informacij. In da ne bo nesporazuma, popolnoma enako so ravnale tako »leve« kot »desna« vladna koalicija. Res pa je, da se je 90 odstotkov evropske zakonodaje preneslo v času levosredinskih vladnih koalicij. Zadnjih 5 let je tudi čas vstopa v evrsko območje, čas uveljavitve schengna, čas uveljavljanja bolonjske reforme v visokem šolstvu, čas neposrednih plačil v kmetijstvu, čas dodatnega razvojnega denarja s strani evropskih skladov. Do lanskega oktobra je bil tudi čas stalne gospodarske rasti, (pre)velikih pričakovanj ljudi, ki so se z vseobsegajočo krizo spremenila v skrb in tesnobo. Slovenski politiki smo premalo negovali naše slovensko evropejstvo. Mnogo lažje so nam šla od rok ravnanja, ko smo izkazovali naše evropsko slovenstvo. Kljub vsemu pa je bilo teh zadnjih pet let dinamičnih, nenazadnje smo imeli čast in odgovornost, da smo pol leta ta elitni klub EU tudi vodili. Zato le pogumno naprej v »novo petletko«! V SNS smo bili in smo evroskeptiki in smo bili edina parlamentarna politična stranka v Sloveniji, ki je s svojim programom in delom nasprotovala brezpogojnemu vstopanju v evropske integracije. Pri tem nas je vodilo naše globoko prepričanje, da je treba naprej zagotoviti temelje demokracije doma, za naše državljanke in državljane, ter zgraditi trdno domače gospodarstvo, šele nato se lahko začnemo povezovati. Dejstvo je, da Slovenija v predpristopnih pogajanjih ni izpogajala vsega, kar ji je bilo ponujeno, saj so bili v ospredju interesi EU in ne Slovenije. Pogajanj po naši oceni ni bilo, saj so naši predstavniki v Bruslju le pristajali na pogoje, ki so jih diktirali evropski pogajalci, s čimer seje »učinkovito« vzpostavljal odnos pokrovitelja do podrejenega. Od vstopa v EU se kaže nesposobnost naših državnih organov pri črpanju evropskih sredstev. Iztržiti bi morali čim več sredstev EU iz strukturnih in kohezijskih skladov EU, žal pa je Slovenija priložnost zamudila, ker ni pravočasno oblikovala regionalne ureditve in ni posvetila dovolj pozornosti področju pretoka blaga in delovne sile ter oblikovanju rasti BDP. Kar se tiče lizbonske pogodbe, smo v SNS ves čas opozarjali, da je slaba, da ima vrsto izjem za razne države in da prinaša koristi samo velikim evropskim državam. Lizbonska pogodba je škodljiva, ker, če nič drugega, omogoča širitev Evrope nekam do sredine Azije in Afrike. Danes poznamo Evropo dveh vrst: Evropo prvega reda in Evropo drugega reda, pri čemer slednja služi le kot trg političnih in gospodarskih pritiskov razvite Evrope prvega reda. In ravno iz tega v največji meri izvira naš evro realizem. V Slovenski nacionalni stranki smo prikazovali Evropo takšno, kot je - brez praznih obljub in laži. Tako bo tudi v prihodnje, hkrati pa se bomo še naprej zavzemali za vsaj delno ohranitev samostojnosti in suverenosti znotraj evropskih povezav. Ne bomo se podrejali diktatu raznih internacionalnih političnih organizacij, tako kot do zdaj bomo zastopali in se borili za interese slovenskega naroda in bomo tudi v prihodnje ohranili pokončno držo pri zaščiti slovenskih nacionalnih interesov. Zmago Jelinčič, SNS

AttachmentSize
3989193.pdf741.43 KB

portalov

Tuje novice iz regije

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.