Boško Šrot na račun malih delničarjev rešuje Infond Holding

NatisniNatisni

Medij: Dnevnik Avtorji: Cirman Primož,Polanič Matjaž Teme: Mali delničarji, ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 04. 05. 2009 Stran: 17
 

Ljubljana - Več kot 33.000 malim delničarjem Infond Holdinga so očitno šteti dnevi. Uprava in nadzorni svet Infond Holdinga, kije prek povezanih podjetij v večinski lasti prvega moža pivovarne Boška Šrota, sta namreč v četrtek objavila sklic skupščine, na kateri bodo odločali o zmanjšanju in povečanju osnovnega kapitala. Po njem bodo družbe izSrotovega kroga lastniško obvladovale že več kot 90 odstotkov Infond Holdinga, to pa omogoča iztisnitev malih delničarjev in morebitno poznejšo pripojitev holdinga njegovemu največjemu lastniku, Centeru Naložbam.

To bi tudi pomenilo, da bi Infond, ki je lansko leto končal na robu kapitalske neustreznosti, nanjo prenesel tudi za skoraj pol milijarde evrov dolgov. »Predlagana dokapitalizacija s stvarnimi vložki je edina možna rešitev kapitalskega nesorazmerja, kije nujno potrebna za nadaljnje poslovanje družbe,« poudarjajo v Infondu. Čeprav bodo delničarji Infonda uradno odločali »le« o pokritju lanske izgube v višini 30 milijonov evrov z zmanjšanjem kapitala (s 84,2 na 54,2 milijona evrov), je iz sklica skupščine razvidno, da gre za še eno finančno operacijo, ki so jo Šrot in sodelavci načrtovali več mesecev. Delničarji Infonda bodo namreč hkrati glasovali tudi o povečanju osnovnega kapitala s pretvorbo terjatev. Pri njej pa ne bosta sodelovali NLB in NKBM, ki sta Infondu pred kratkim reprogramirali kratkoročni posojili, in preostale banke upnice, ampak le družba Center Naložbe, ki je v večinski lasti Srotovega podjetja Kolonel.

»Uprava je opravila razgovore z večjimi upniki družbe z namenom, da konvertirajo svoje terjatve v kapitalske deleže. Na predlog se je odzvala le družba Center Naložbe kot edini večji upnik, ki je bil to pripravljen storiti,« so ob sklicu skupščine pojasnili v Infond Holdingu. Center Naložbe bo tako v lastniški delež spremenil 65 milijonov evrov terjatev in s tem še okrepil vpliv v Infond Holdingu. Ta bo imel tako po novem dobrih 119 milijonov evrov kapitala, pri čemer bo imel Center Naložbe, dosedanji 71 -odstotni lastnik Infonda, v lasti že skoraj 90 odstotkov delnic. Še dodatne tri odstotke bo obvladoval Fructal, član skupine Pivovarna Laško. Mimogrede, ajdovski proizvajalec sadnih sokov je za delnice, ki dejansko predstavljajo sklad lastnih delnic in nimajo glasovalnih pravic, v minulih mesecih odštel skoraj šest milijonov evrov.

Z naložbo pa je Fructal že ustvaril dva milijona evrov izgube, kar je enako skoraj polovici njegovega predlanskega dobička. Ob tem velja opozoriti, da je večina terjatev Centra Naložb do Infonda novejšega datuma. Kar 54,5 milijona evrov je namreč družba Center Naložbe Infond Holdingu dolgoročno (!) posodila šele 25. marca letos, ko je kot njegov največji lastnik zagotovo morala vedeti, daje njen posojilojemalec že tako rekoč plačilno nesposoben. To dokazuje podatek, da je prav predsednica uprave Centra Naložb Saša Fajs še v začetku januarja na skupščini Infonda glasovala za povečanje kapitala družbe s pretvorbo terjatev upnikovvdelnice, ki jo je Infond utemeljeval s poslabšanjem finančnega položaja. Zelo verjetno je torej, da so v družbi Center Naložbe že konec marca vedeli, da bodo v zameno za glavnico posojila prejeli nove delnice Infonda.

To pojasni tudi, zakaj bodo v Infondu kapital še pred povečanjem najprej zmanjšali. Dokapitalizacijska cena delnice namreč ne sme biti nižja od nominalne. Če bi torej Infond dokapitalizacijo izpeljal še pred zmanjšanjem osnovnega kapitala, bi tako Center Naložbe za vsakih 1000 evrov posojila dobil le manj kot dvesto delnic Infond Holdinga, tako pa jih bo kar 310 (po ceni 3,22 evra na delnico). Seveda na račun malih delničarjev, katerih delež se bo temu primerno zmanjšal. Preostalih 10,5 milijona evrov, kijih bo pretvoril v kapital, si je Infond Holding od Centra Naložb izposodil dan pred lanskim božičem. Na isti dan je Infond Holding od Cestnega podjetja Maribor (CPM) in Fidine kupil okoli 15 odstotkov delnic Pivovarne Laško in zanje odštel 120 milijonov evrov.

Čeprav je direktor Infond Holdinga Matjaž Rutar nekaj dni pozneje delničarjem na skupščini zatrdil, da družba pretvorbe terjatev v kapital zaradi omenjenega posla ne potrebuje, je iz sklica nove skupščine razbrati, da njegova trditev ne drži, saj Infond delnic pivovarne očitno ni bil sposoben kupiti zgolj z bančnimi viri. Kaj ostane malim delničarjem »Izpodbojna tožba, ki se jim jo izplača vložiti le v primeru, če pri dokapitalizaciji ne morejo sodelovati ali če dokažejo, da stvarni vložki, s katerimi bo družba povečala kapital, niso bili primerno vrednoteni,« na zgornje vprašanje odgovarja odvetnik Andrej Simonič. »Če v sklicu skupščine ni eksplicitno navedeno, da družba izključuje prednostno pravico, je teoretično še vedno možno, da pri povečanju kapitala sodelujejo tudi preostali delničarji,« dodaja Simonič. Kljub temu je iz sklica razbrati, da preostali delničarji pri tokratnem povečanju kapitala ne bodo sodelovali.

Uprava in nadzorni svet Infond Holdinga sta namreč zapisala, da se lahko kapital poveča na največ 119 milijonov evrov, pri čemer sta že predvidela, da bo vse nove delnice v treh mesecih po sprejetju sklepa vplačal le Center Naložbe. Odgovor na vprašanje, zakaj so (državne) banke zavrnile sodelovanje pri dokapitalizaciji, bomo skušali pridobiti danes. Med sklicem in samo skupščino Infonda spet le teden dni časa Zgodovina se pri Laščanih ponavlja. Že drugič zapored so namreč sklic skupščine Infond Holdinga objavili le dober teden pred samo skupščino, čeprav zakon o gospodarskih družbah jasno določa, da mora biti sklicana vsaj mesec dni pred dnem zasedanja.

Če so bili med datumoma sklica in zasedanja januarske skupščine Infonda novoletni prazniki, so bili tokrat vmes prvomajski. Delničarji imajo tako za prijavo na voljo le še dva delovna dneva. »To po novem ne pomeni, da je skupščina avtomatično nična, razen če delničar uspe dokazati, da je sklicatelj namenoma zlorabil praznične dni in delničarju s tem preprečil prihod na skupščino,« je pojasnil odvetnik Andrej Simonič. »Očitno so se zavestno odločili, da bodo izigravali zakon, vedoč, da jim nihče nič ne more,« pa je nenaden sklic skupščine komentiral pravni poznavalec, ki je želel ostati neimenovan.

Sodišče bi namreč skupščino razglasilo za nično, le če bi presodilo, da bi bil njen izid drugačen, če bi med sklicem in samo skupščino minilo z zakonom določenih trideset dni. Kljub temu je med januarsko in majsko skupščino Infonda pomembna razlika: na prvi so namreč delničarji odločali o povečanju osnovnega kapitala za največ 50 odstotkov, tokrat pa bodo glasovali o kar 120-odstotnem povečanju.

AttachmentSize
3980048.pdf510.88 KB

portalov

Tuje novice iz regije

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.